emanuel

Mojster Echart je zapisu, da je Bog vse, in ne vse Bog. Oziroma drugače povedano, vse je iz Boga, in ne Bog iz vsega. Čisti Duh ne more bit bolj čist, kot je. Po mojem ne potrebuje materialnega stvaestva za svoj razvoj, ampak je vse ustvaril iz ljubezni. Je čista ljubezen in resnica, in bolj čist ne more biti. Po mojem bi bilo bolje reči, da Bog ustvarja človeka po svoji naravi, in ne samo, da ga je ustvaril, kajti duhovni razvoj človeka je resnično ustvarjanje človeka. Ko se človek razvija, po svoji naravi vse bolj postaja Bogu podoben, kar je šele resnično ustvarjane človeka po božji podobi. Zame je Bog točka absolutnosti, višje ne gre. Kakor zgoraj, tako spodaj, zame preprosto pomeni, da je duhovno nad materialnim, in ne obratno. Da je materija iz ideje, in ne ideja iz materije, kot uči materialistična filozofija. Ko na nekem svetu duhovni potencial doseže dovolj visoko stopnjo, se razvije višja oblika življenja, in ne obratno. In evolucija je pot ustvarjanja človeka, in ne razvoja Boga. Če tukaj citiram Lorberja; Pogosto ste že slišali o selitvi duš. Daljna jutrova dežela še dandanes trdno veruje v to. Toda ta vera je pri njih zelo omadeževana, ker naj bi se po njihovem človeške duše vračale v živalsko meso. Ampak še zdaleč ni tako. Večinoma sem vam že povedal, da se duša človeka s tega sveta zbere iz mineralnega, rastlinskega in živalskega kraljestva in se povzpne do človeške duše, in tudi, kako se to v ustaljenem redu dogaja. Toda vzratno ne potuje več nobena še tako nepopolna duša, razen v duhovnem srednjem kraljestvu po zunanji pojavnosti, da bi se ponižala in potem morebiti poboljšala. Ko se to zgodi do določene stopnje, čez katero se potem zaradi pomanjkanja višjih sposobnosti ne more nadaljevati, lahko takšna duša preide zgolj v blaženost ustvarjenih bitij na kakšnem drugem svetu, se pravi v njegovem duhovnem delu, ali pa, če hoče, še enkrat stopi v meso ljudi te zemlje, si po tej poti morda pridobi višje sposobnosti in z njihovo pomočjo doseže celo Božje otroštvo. Tako potujejo tudi duše z drugih svetov v meso ljudi te zemlje, da bi si v njem pridobile tiste neštete duhovne lastnosti, ki so potrebne za dosego resničnega Božjega otroštva. Ker pa je ta zemlja takšna šola, jo tudi obravnavam s toliko potrpljenja, uvidevnosti in potrpežljivosti. Kdor od vas zmore to razumeti, naj razume; toda to naj obdrži zase, ker ne bo dano vsem, da bi razumeli vse skrivnosti Božjega kraljestva. Če pa vendarle najdete koga, ki je otrok kar se da pravega duha, temu lahko postopno odkrivate eno skrivnost za drugo, toda tudi tedaj samo zanj; kajti Jaz hočem, da si pravi človek vse to pridobi z lastno prizadevnostjo po mojem (to je Jezusovem) nauku." Tega, da se mi matramo na tem svetu, Bog ne rabi, mi pa rabmo.

Če napišem, da smatram, da je Bog popoln, potem verjetno tudi sledi, da ima popolno zavest in nima več potrebe da bi se razvijal. Se pa lahko ljudje sevede še razvijamo. In v tem vidim tud namen stvarstva. Zakaj menim, da je Bog popoln, je pač moj osebni pogled. To težko dokazujem, vsekakor pa lahko izpodbijam argumente tistih, ki dokazujejo, da Bog ni popoln (mimgrede, kako boš komentiral mojo tezo). Prispodoba s slikarjem je do neke mere dobra, je pa ena bistvena razlika. Slika ni živa, in sama se3 ne more spreminjat. Bol primerna bi bila primerjava s programerjem, ki napiše program, ki se nato sam spreminja in razvija, neodvisno od programerjeva volje, in dela nove male programe. Ko slikar konča delo, se slika ne spreminja več, življenje samo pa je ena sama sprememba. In če so ljudje, ki so se odvrnil od Boga, v svojem napuhu spodkopal veliko goro, in sprostil ogromno maso podzemnih voda ter povzročil potop, to zame ni dokaz, da je Bog nepopoln. Tudi stari Etioptski rokopisi omenjajo, da je Bog svaril Adamove potomce pred potopom, itak pa velja, da kdor sam tako hoče, se mu ne godi krivica. Vsake tolk časa pa je treba stvari prečistiti. In Bog čisti bolj redko, pa zato tolk bolj temeljito. Torej, svobodna volja je nujna za človekov duhovni razvoj, iz svobodne volje pa pride tud sranje, kar ne pomen, da Bog ni popoln, sranje je pa treba vsake tolk cajta spucat. Brez svobodne volje pa bi bili ljudje zgolj stroji in tukaj pol ni napredka.

Na jugi Egipta je zlo star tempelj, ki se danes poarabljeno imenuje Abu Simbel. kar pride iz ja-bum-sem-bil, oziroma jaz bom, sem in sem bil. Iz časov, ko so egipčani poznali enega in edinega Boga. Jaz sem tisti, ki sem, preprosto pomeni Tistega, ki za razliko od vseh ostalih ni ustvarjen, ampak iz njega vse izhaja in je torej kot Praduh Stvarnik vsega, kar je. Se pa strinjam z Mantis, da je Bog popoln in nezmotljiv. Trditve, da ljudje niso ravnali, kot je Bog pričakoval, potop in Sodoma ne potrjujeta. Kaj pa veš, kaj je Bog pričakoval? Ljudje so imeli možnost, da ravnajo tako in drugače, saj so imeli svobodno voljo, in če je dal Bog ljudem svobodno voljo, verjetno ni bil tako neumen, da ne bi predvidel, da lahko ravnajo tudi slabo. Ljudje so bli tisti, ki so se zmotil, in ne Bog. Živlenje, kot so ga živel, pač ni služilo duhovnemu razvoju, in je bilo kot tako brez pomena. In ni nihče drug zjebu ljudi, ampak so se sami. V Sodomi niso hotel poslušat opozoril angelov, ker so preveč zapadl v posvetnost in kurbarijo, zato so postal žrtve žveplenega vulkanskega izbruha, ki je vse organsko spremenu v sol. In še danes je tam Mrvo morje, nad katerim niti ptiči ne letajo. Je pa pri vsej zadevi en navidezen paradoks. Vse, kar je, izhaja iz Boga. Po tej logiki je Bog ustvaril tako dobro, kot tudi slabo. Vendar pa je v osnovi vse ustvarjeno dobro, kar pa je postalo slabo, je postalo slabo po lastni volji. In tako drži, da je vse ustvaril Stvarnik, ampak čeprav je marsikaj slabega, ni bilo nič slabega ustvarjeno. Je to mal težko razumet, ampak tako pač je. Sem zasledu tud tole; "Povedal sem, da to sklepam na osnovi biblijske trditve, "da nas je ustvaril po lastni podobi", Ker ni fizično bitje, smo mu podobni po tem, da imamo zavest." Bog je Duh, in človek, ustvarjen po božji podobi, je duhoven človek. Geneza govori tudi o človekovem duhovnem razvoju; najprej je nebo in zenlj - kot dojenček, s svojo duhovno (nebo) in telesno (zmlja) zasnovo, preko obdobij, ko divjajo v človeku notranji viharji, pa do "Človeka" v duhovnem pomen, poduhovljenega človeka. Mimgrede, ko omenjaš Tomažev evangelij: "Razcepi les in našel me boš; dvigni kamen in tam bom ..." se spomniš na "bodite popolni, kot je popoln nebeški Oče" iz Matejevega O tem, kakšen je namen vsega tega, pa jutri - al pa kdaj drugič. No, na kratk, Bog je popoln!

Res je staro vedenje Ki je v časih Mojzesa res veljalo. Ampak že dolgo ne velja več. Bol točno od tedaj, ko se je rodil Jezus .

Ponižnost je mal ponesrečen izraz, ker je, kot si že opazil, izraz preveč zlorabljen. Stvar bi bila veliko bolj jasna, če bi namesto o ponižnosti govorili o odsotnosti napuha (nečimrnosti in pretiranega ponosa). Napuh je temelni človeški greh, iz katerega izhajajo vsi ostali grehi, zato mora človek napuh preseči. Ponižnost je torej v osnovi mišlena kot nasprotje napuha, vendar pri tem prihaja do zlorab, ker se v imenu ponižnosti manipulira z ljudmi. Če bi v vseh duhovnih učenjih, ki učijo ponižnost, to nadomestili s tem, da naj ljudi ne obvladuje napuh, bi bilo to veliko bolj jasno in pregledno.

Ljubi, ljubimo se med seboj, ker je ljubezen od Boga in ker je vsak, ki ljubi, iz Boga rojen in Boga pozna. (Janezovo pismo; 4/7) A je potreben še kakšen komentar

Hec je pa v tem, da je med tem, ko ljudje letajo po svetu in iščejo pot do Boga, Bog pri njih doma, in čaka, da se vrnejo

Za tistega, ki je odprt, je vse odprto.

Jest pa menim, da se ne da vse tko preprost razlagat, kot si razlagaš ti. En mistik je nekoč zapisal nekako takole; "Kdor ima modrost, najde zaklad tudi pod debelo plastjo prahu ceremonialnosti"! Vsekakor pa razni duhovni spisi niso samo en skupek blodenj!

To je tako, kot če bi trdil, da ne obstaja meja med kopnim in morjem, ker je obala pač oboje; tako kopno, kot tudi morje, in je vse ENO. Kako pa komentiraš, da duhovni spisi opisujejo stvaru, do katerih se je znanost dokopala šele veliko kasneje?

Nekje si zapisal, da nihče ne more določiti meje med duhom in materijo. Lahko ti povem, da to ne drži. Ta meja je celo tako zelo jasna, da bolj ne bi mogla bit. Svetloba je meja med materialnim in nematerialnim. Kar je bolj duhovno od svetlobe, je čisto duhovno. In kar je bolj materialno od svetlobe, je čisto materialno. Pravzaprav se odgovor skriva že v tvoji zgornji ugotovitvi, samo videti ga je še treba. Kar pa se tiče kvantnih fizikov, pa zgolj potrjujejo tisto, kar je že pred 150 leti, se pravi dost pred znanstveniki, napisal krščanski mistik Jakob Lorber, ki je razložil dvojno naravo svetlobe. Ti povzamem iz ene internetne strani; Kurt Eggenstein Lorber Describes the Dual Nature of Light Below, further statements from New Revelation are compared with discoveries physicists have made many decades after the time when Lorber wrote them down. In 1862, the English physicist Clerk Maxwell established the theoretical foundation for the existence of electromagnetic waves, on the basis of equations. H. Hertz was the first to produce and investigate rapid electromagnetic waves in experiments carried out in 1882. In 1896, G. Marconi used these to transmit information. Maxwell determined that electricity and magnetism were two forms of the same force, and some years later stated that light consisted of electromagnetic waves. Thirty-five years before electromagnetic waves were established, in 1850, Jakob Lorber wrote, in the book Von der Hoelle bis zum Himmel (From Hell to Heaven) vol. II, p. 480, that "light moves with electromagnetic speed." In the special discussion on light in New Revelation, which was written at a later date, it says: "Here you have in brief outline the process of light as an effect of electricity and magnetism." (SGh p. 199) "Light is an emanation, produced by rapid, indeed billionfold (US trillion, translator), vibration of the smallest atoms, within a moment." (SGh p. 158) Since 1925 we know, thanks to de Broglie, that light has a dual nature, depending on the processes it is subjected to. It is both corpuscular (substantial) and wave-like. New Revelation also states that light also is a form of matter. "Light is a form of matter" it says explicitly in Schoepfungsgeheimnisse (Secrets of Creation) p. 121. Modern physics has confirmed it: "Light consists of small projectiles and has mass. The photon (a light quantum or corpuscle) is a particle of matter that is extremely small but can be exactly calculated from the formula m = hv/c2 "There can be no doubt as to the essential relationship between light and mass, for both are corpuscular by nature." 106 Scientists are thus speaking of an essential relationship between light and matter, and this agrees with further statements made in New Revelation: "Matter is of the same nature as the light emanating from the sun, that appears to be as nothing in terms of matter and yet is the basic form of matter, without being one and the same with it, for all original matter is free and unfettered." (Gr VII 2099 20) In his Ergebnisse und Probleme der Naturwissenschaft (Achievements and Problems of Scientific Research), Bernhard Bavinks shows how modern physics is coming very close to something Medieval mystics used to maintain, that the "world consists of frozen light". 107 Ja, duhovna spoznanja so vedno velik pred znanostjo. Kar pa se tiče filozofije, ki jo kao religija ne bi sprejemala, ker religija nasprotuje razumu, je pa stvar mal drugačna. V osnovi obstajata dve filozofski veji; materialističa - uči, da duh izhaja iz materije (Hegel in Marks) in idealistična - uči, da materija izhaja iz duha (recimo Mach). V zadnjem času povsem prevladuje materialistična filozofija, kar je odraz povsem materialističnega pogleda na svet, ki trenutno prevladuje. Ampak tud materialistična filozofija, pa naj izgleda še tako trdna, bo prešla, in to na vrhuncu svoje moči in ideološke prevlade, tako kot je v naravi materije, da premine. Vsi duhovni nauki pa že v svoji osnovi učijo ravno nasprotno (v začetku je bila beseda - to je velika svetla misel o stvarjenju), in zato materialistične filozofije sevede ne morejo sprejemati. Naj omenim še, da je Einstajn izjavu, da je največja zabloda o njem, da so ljudje prepričani, da je ateist. Kot je sam dejal, ko izpiješ čašo znanosti do konca, na dnu odkriješ Boga. Kajti znanost zgolj odkriva zakonitosti, na temelju katerih je Stvarnik ustvaril svoje Stvarstvo.

V nečem pa se le strinjam s tabo. A je mogoče, da bi bil stvarnik, ki je ljudem dal čustva, brez čustev?

Omenjaš tri tipe ljudi, krvne skupine so pa štiri. A lahko to mal razložiš? Si pa pozabu na živinorejce. Mleko ne raste na polju. Ampak vseen gre še vedno za tri tipe družbe! 1. lovsko-nabiralniška (to predstavlja en tip družbe, in ne dva) 2. poljedelska 3. živinorejska

Glede na to, da se vesolje stalno širi, je tvoj pomislek brezpredmeten.

Res je, manj, kot je v religiji resnične duhovnosti, več je nadzora nad družbo. Oziroma želje po nadzoru nad družbo. Sevede, če besedo religija razumemo zgolj v njenem zunanjem pomenu kot versko inštitucijo. Če pa religijo dojamemo v njenem bistvenem duhovnem pomenu ponovne povezanosti človeka s svojo duhovno bitjo, potem to tudi najdemo. Seveda, če smo funkcionalno pismen. Je čist od človeka odvisno, kako dejema, sploh sedaj, ko imajo vsi možnost brati biblijo, kar svoje čase ni bilo samo po sebi umevno, zato je tudi nastalo stanje, kakršno je.

Pavel vsekakor ni bil eden od 12 apostolov in ni bil osebni Jezusov učenec. Omenja se kot naslednik enega od apostolov, in to v Rimu, kar pa je bilo pomembno, ker je Rim kasneje prevladal vse škofije.

In zakaj je potem govora o religiji, re-ligare, ponovno povezati., in ne samo povezati? Ne gre samo sa povezovanje, ampak za ponovno povezovanje. Ponovno pa se mora človek povezati s svojim duhovnim bistvom, od katerega se je oddaljil na poti pridobivanje lastne sasmostojnosti.

Mimogrede, že beseda religija (re-ligare) pomeni ponovno povezati, oziro re-el-rigale, torej ponovno povezati z Bogom. Pomen duhovnih učenj je torej ponovna povezava človeka in Boga, oziroma povezati človeka z njegovim duhovnim bistvom. Sevede pa je žal tako, da je kapljica dežja, preden pade na zemljo, čista, ko pa pade na tla, pa se umaže. Zato je vedno najbolje zajemati pri izviru.

Kot prvo, je seveda govora o duhovnosti in duhovnih zakonitostih, in ne o materialnem imetju. Torej v duhovnem svetu velja; Kdor namreč ima (kaj svojega!), se mu bo dalo in bo imel obilo; kdor pa nima (nič svojega), se mu bo vzelo tudi to, kar ima. To, česar se človek zaveda, se množi, kar pa je človek samo naučen, izgine.

Saj ima vsak človek iste pravice razumevanja. Ampak to še ne pomeni, da vsakdo tudi enako razume. Kdor začne biblijo brati s predpostavko, da je napisana samo za manipuliranje ljudi, tudi nič drugega ne najde in bi bilo zanj veliko bolje, da se sploh ne bi lotil branja. Oziroma glede na duhovne sposobnosti posameznika.

Oziroma imajo stvari ISTOČASNO večplastni pomen, dogodki so opisani na način, da odrežajo tudi simbolno in duhovno sporočilo.

Ja, sevede, sosedov travnik je vedno bolj zelen, kot domač Kot je reku tudi "Jaz in Oče sva eno"

Ne gre sam za tehnologijo. Včasih so stvari ostajale iste tako rekoč več stoletij, sedaj pa se stalno spreminjajo. Tehnološki razvoj spreminja tudi družbene spremembe. Poglej sam vzpon in padec ideologij v 20. stoletju. Tega prej ni blo v enem tisočletju.

Bralna značka sama po sebi res ni vstopnica, ampak tisti, ki bere, prebere recimo tudi "ne bodite zgolj bralci moje besede, ampak njeni izvrševalci".