emanuel

A ti to po seb sklepaš, da če ti nimaš pojma, potem ga noben nima A je tako težko razumet, da se glede na podatkih o gibanju, to je širjenju vesolja - oddaljevanju galaksij med sabo, da "film zavrtet nazaj", to je s pomočjo matematičnih izračunov postavt domnevo, kdaj se ta "rikverc slika" združi v eni točki, in to je približno 13,7 miljarde let. In če ta ocena ni pravilna, do kakšnih zaključkov si potem ti prišel, ki razmišljaš z lastno glavo Vera pa je predvsem stvar ZAVESTI, ki presega sposobnosti mesenega spoznanja, to pa je zate verjetno še najteže sprejemljivo.

No to je že lep napredek Očitno ne gre samo za to da bi "kakšen mormonski hobby matematik dejansko nekaj v to smer nakracal, hehe" In to ti je kar na lepem postalo jasno. Se mi je kar zdel, da so tvoje izjave v stilu "Sicer pa ne dvomim, da ni kakšen mormonski hobby matematik dejansko nekaj v to smer nakracal, hehe", podkrepljene z neumnim režanjem, zgolj pritlehne pravokacije, namenjene zgolj podjebavanju. :xx!: Za kakšno razpavo na mal višjem nivoju očitno nisi zrel, uživaš zgolj v pravokacijah. Označit izračune o starosti vesolja za NEBULOZE pa je neresno. :xx!: V knjigi Vesolje ponujajo 5 trdnih dokazov. Tega se nism jest zmislu. Očitno ti gre blazno na jetra, da gredo najnovejša znanstvena spoznanja v to smer, da ima vesolje svoj začetek in s tem potrjujejo biblični nauk o stvarjenju.

Pa še en tekst iz RTV SLO o najnovejšem znanstvenem eksperimentu Vse nared za mini veliki pok Znanstveniki upajo, da bodo odkrili Higgsov delec Znanost in tehnologija, 26. avgust 2008 09:55 Ženeva - MMC RTV SLO Zadnji testi v Cernu so prižgali zeleno luč za zagon največjega pospeševalnika na svetu, ki naj bi se zgodil 10. septembra. Vodja projekta LHC (Large Hadron Colllider) Lyn Evans je pojasnil, da so poskusna delovanja, ki so jih izvajali prejšnji konec tedna, potekala brez težav. Tokrat so žarek protonov poslali tri kilometre daleč po 27-kilometrski krožni cevi v nasprotni smeri od urinega kazalca, dva tedna prej pa so enak poskus naredili v smeri urinega kazalca. Ekipa, ki dela na pospeševalniku, upa, da bodo največji pospeševalnik na svetu lahko zagnali 10. septembra ob 9.00, takrat bodo namreč poslali žarke protonov v obeh smereh ter jih kakšen mesec pozneje trkali med sabo. Delci bodo potovali s hitrostjo, malenkost nižjo od svetlobne. Znanstveniki bodo skušali najti odgovore o tem, kaj se je v vesolju dogajalo po velikem poku, upajo pa tudi na odkritje Higgsovega delca oziroma bozona, ki naj bi razložil, zakaj imajo telesa maso. Pretekli poskusi, da bi poustvarili veliki pok, so propadli, vendar pa sodelujoči v projektu menijo, da pospeševalnik LHC vsebuje manjkajoči del tehnologije, ki bo prinesel uspeh. Strah pred črnimi luknjami ostaja Bolj kot iskanje Higgsovega delca pa je javnost pritegnila možnost, da bodo ob delovanju pospeševalnika nastajale majhne črne luknje. Obstaja namreč strah, da bi se te luknje razširile v večje črne luknje. V zvezi s tem je bila na sodišče na Havajih vložena celo tožba, ki bo na vrsto prišla 2. septembra. Nekdanji strokovnjak za jedrsko varnost Walter Wagner in španski pisatelj Luis Sancho, ki sta vložila tožbo, menita, da znanstveniki niso zadostno upoštevali "črnih" scenarijev. A. M.

A se ti hecaš Pa to je splošno sprejeto dejstvo v znanosti, da ima vesolje začetek in da so izračunali njegovo starost In naredili izračune za do nekaj stotink po začetku, še bliže začetku pa vsi matenatični modeli odpovedo! Tole sem povzev iz reklame za knjigo vesolje!!! Bliža se veliki pok! Prihaja! Najnovejša knjiga iz zbirke Velika ilustrirana enciklopedija. Predstavljamo vam Veliko ilustrirano enciklopedijo VESOLJE, v njej pa lahko ob stotini zanimivosti izveste tudi: kako je nastalo vesolje ali je v vesolju življenje ali bo človek kdaj stopil na kak drug planet kako na nebu prepoznati ozvezdja, ki ustrezajo znamenjem horoskopa Ponujamo vam nekaj odgovorov naravnost iz knjige: - vesolje je nastalo pred 13,7 milijarde let z velikim pokom - poleg 5 trdnih dokazov za to boste v knjigi izvedeli tudi, kaj se je dogajalo nekaj trenutkov po velikem poku. - v vesolju je skoraj zagotovo življenje - na podlagi matematičnega izračuna je mogoče sklepati, da bi na planetih v naši galaksiji lahko živelo okoli 900 nezemeljskih civilizacij. - tako kot ima vesolje začetek, ima svoj konec - znanstveniki sklepajo, da se bo vesolje vedno bolj širilo, nazadnje pa postalo popolnoma prazno brez zvezd, planetov ali galaksij. Ti priporočam to knjigo, ima 512 strani, ampak je not tud veliko slikc, da se da lažje predstavljat vse skupaj

Da ima naše vesolje svoj začetek je matematično dokazano, kot to navaja tudi biblija, kar verjetno tudi sam veš. Možnosti da se vesolje ciklično razteza in krči ni, če se bo enkrat skrčilo, se bo do konca!!! Podaja pa znanost tri druge možnosti. Dejstvo je, da se vesolje širi. 1. Večno se bo širilo 2. Širjenje se bo nekoč ustavilo, in potem bo vesolje tako obstalo. 3. Ko se bo širjenje ustavilo, se bo začelo krčiti in se bo skrčilo do konca. Osebno menim, da se bo zgodila 3. možnost, kajti vse, kar ima svoj začetek, ima tudi svoj konec. Narava materije predstavlja porincip začasnosti oziroma smrti, narava duhovnosti pa princip večnosti. vsa materija bo nekoč prešla v čisto duhovno. S tvojo trditvijo da "če ni ničesar zunaj Boga, potem tudi Bog ne more biti zunaj nečesa" se ne strinjam. Vse je iz Boga, in ne Bog iz vsega!!! Bog je VEČ kot stvarstvo, ki ga je ustvaril. Več kot vsa materija, vsi ljudje in vsi angeli skupaj. Nikakor ni omejen s stvarstvom, ki ga je ustvaril. Ta omejitev je zgolj v tvojem (ne)dojemanju veličine.

Se opravičujem, ker nism prej odpisu, sem bil aktiven v eni drugi temi. Absolutna svoboda in svobodna volja sta sevede dva različna pojma. Sevede nimamo absolutne svobode, kar pa ne pomeni, da nimamo svobodne volje. Svobodna volja je notranji pojem, živali so za razliko od ljudi nagonsko omejene in ne morejo ravnati izven teh okvirjev, človekova svoboda pa je omejene z zunanjimi okoliščinami, nikoli pa Bog ne vpliva na notranjo svobodno voljo.

Če bi z odprtimi očmi hodu po svetu, bi opazil, da se napovedani prihod počasi že dogaja. Drugače pa je Jezus obljubil, da se vrne preden mine 2000 let od njegovega telesnega bivanja na tem svetu. Lunatike pa lahko najdeš na delu lune, ki je vedno obrnjena stran od zemlje Večinoma so pod zemljo zaradi velikih nihanj temperatura. Samo prevoz te bo mal drago prišel In če so šele pred kratkim dokazali, da je na luni voda, bo verjetno še kar nekaj časa trajal, da najdejo zrak, ki je zelo redek in še to samo v nižinah na od zemlje stran obrnjeni strani lune.

Na temle delu je poudarek. Materializem je napačna pot, in prišel bo čas, ko se bodo Lorberjeve razlage z lahkoto sklapale z znanostjo. Temu se počasi približujemo!

Pa še nekaj o pred - ljudeh (pred - Adamsovih ) Die Grundfragen des Lebens (W.Lutz - Jakob Lorber) str.142: Predljudje ali predadamiti “Pri teh zadnjih, predadamitih, seveda ni govora o poljedelstvu, vendar pa so uporabljali že določene živalske črede, vodili so grobo nomadsko življenje, bili so brez obleke in niso si gradili hiš in koč. Toda na debelih drevesnih vejah so si uredili, podobno kot ptiči, na neki način trdna bivališča in počivalna gnezda in si pripravljali zaloge prehranjevalnih sredstev. Če pa je bila zaloga porabljena, so šli v skupinah na lov. Če je zmrzovalo (ker se je v tej periodi pojavljal tudi sneg) so odšli z njihovimi udomačenimi živalmi, kot so bili mamuti, veliki jeleni, krave, koze in ovce - sem spadajo zraven tudi slon, nosorog in enorožec, različne opice in tudi ptice - v toplejše pokrajine. Bolj proti koncu te periode se prikažejo tudi osel, kamela, konj in prašič. Kajti posedovali so mnogo višji razumski občutek, da so mogli imenovane živali delno uporabljati za nošenje, delno za lov in delno za pridobivanje mleka in volne, s katero so si dobro obložili in uredili topla ležišča. Jezika pa ti praljudje, kot je dandanes med ljudmi, niso imeli. Vendar so imeli določene izoblikovane glasove, znake in kretnje, s katerimi so se mogli boljše, kot same najpopolnejše živali medsebojno razumevati o njihovih potrebah in prišli so tudi drug drugemu na pomoč. Če je bil kdorkoli bolan, običajno zaradi visoke starosti, so poznali zelišča, ki so mu pomagala. Če ni mogel nič več hoditi in iskati hrane, so drugi skrbeli zanj. Ognja niso znali narediti in uporabljati. Če pa bi, kakor so Adamiti (Adamsovi - kakor jih jest ljubkovalno imenujem ) delali kasneje, bi jih posnemali, ker je bil pri njih zelo močno razvit čut za posnemanje in njihova sposobnost v določenem oziru nad še tako popolno razvito opico. Tako bi se mogli tudi naučiti govorjenja po našem načinu, vendar sami od sebe ne bi bili v stanju ustvariti enakega govora! Kot ljudje pa so bili telesno zelo veliki in močni in imeli so tudi tako močno zobovje, ki bi lahko služilo kot rezilno orodje. Prav tako so imeli zelo razvita voh in občutek (slutnjo) in so občutili že na daleč, če se jim je bližala kakšna nevarnost. Z njihovimi očmi in njihovo voljo so krotili živali in včasih tudi naravne duhove. Barva, njihove še zelo poraščene kože, je bila med temno in svetlo sivo, na jugu pa so obstojala tudi brezdlakava plemena. Njihova oblika je bila podobna današnjim črncem. Vse do Adama so se razmnoževali v nižinah in gostih gozdovih, toda na gore se niso nikoli podajali. Le-ta peta predvzgojna perioda je trajala “veliko tisočkrat tisoč let”. Obstojala so mnoga obdobja na tej Zemlji, v katerih je prejšnji rod povsem preminil in zatem ga je nasledil popolnejši rod.” (Vel. evangelij 5. zv. 198. pogl.) Februar 1996 R.A.

No znanosti žal še ni - in ji tudi ne bo - uspel najti vmesnega člena med praljudmi in sodobnimi ljudmi. Kot drugo, kaj smatraš pod pojmom naš praoče? Praoče vsega človeštva? Če ciljaš na to, si spet močno zgrešu!!! Če si tako razumu, si razumu slabo. Kaj takšnega nikakor ne trdim!!! In če ne bi bil ti še zlo zelen na tem forumi, bi lahko prebral že marsikatero razlago. Če nekaj malega prebereš, potem sevede lahko hitro napačno razumeš, ker nimaš celotnega konteksta. Območje potopa je pri Lorberju omejeno na cerka tretjino azije, in sicer njen jugo-zahodni del, nikakor pa ne na celo zemljo. Dokaze je žal odplaknila voda Pripadniki črne in rumene rase niso Noetovi potomci. Da povzamem en povzetek Lorberjevega učenja; Preživeli in njihova zgodovina po potopu Od velikega potopa niso bili potemtakem nikakor uničeni vsi do takrat nastali narodi na zemeljskem tlu. Ostali so na severu in vzhodu kot nasledniki in skrajni izhodniki Hanohitov: Mongoli, Indijanci v Ameriki, Japonci, Kitajci in Polinezijci. V Srednji in Južni Afriki in na avstralskih otokih: črnci (da tukaj še dodam, črnci so živeli tudi na obali in otokih indije) - po Lorberju nasledniki Kajna. V sredini hanohitičnega in kajnitiškega rodovnega venca pa so se razvili iz središča področja vesoljnega potopa in prednjeazijskega višavja Irana (področje Ararata) iz naslednikov Noeta. V začetku z vero in jezikom v skupaj živeči ljudski družini, ki se je kmalu ločila, ko je njihova ljudska moč rasla, rod za rodom od materinega stebla in je šel ven v svet. Najprej so se obrnili sinovi temnopoltega Hama (s tem niso mišljeni črnci!) proti jugu, obljudenem Kanaanu in se pomikali potem naprej v Arabijo, Egipt in Severno Afriko. To ljudstvo se še danes imenuje Hamiti. - Drugi del Noetovega praljudstva, Jafetidi ali nasledniki sina Jafeta, je potoval v množicah na vzhod, sever in zahod in razširjali so se v široko potujočih skupkih pahljačasto narazen - od toka Gangesa v Indiji, vse do Severnega ledenega morja in od tod do Skandinavije, Anglije, Irske, Španije, Italije in Grčije. Zato se imenuje ta od Noeta izhajajoča velika ljudska družina tudi Indo – germani. Biblija govori o “široko razširjenem Jafetu”. Bolj pri stari rodni domovini so ostali le nasledniki starejšega Noetovega sina Sama‚ Semiti. Oni so se trdno naselili po kratkem potovanju v rodovitni rečni pokrajini Evfrata in Tigrisa, v pokrajinah Asirije, Babilona in Sumerije (Kaldeje). En del pod Abrahamom je odšel od tod (mesto Ur), spodrinil je Hamite iz Kanaana in zasedel ter obljudil kot pošteno pastirsko ljudstvo to kanaansko gričevnato deželo. En drugi del se je selil dalje na obrežno področje sredozemskega morja, zasnoval je mesta Sidon, Tyr idr. in postal pod imenom Feničani ali Puniji kmalu bogat, pa tudi nadležno in splošno se ga boječe trgovsko ljudstvo.

Nič nisem obupal, sam nad tabo, ki imaš čist materialistične poglede, pri tem pa niti ne veš, kaj je materija. Lorber je že davno pred enačbo E=mc2 označil materijo za "zmrznjeno svetlobo". Torej bolj ali manj zgoščeno in strnjeno svetlobo. Da povzamem; Kurt Eggenstein Lorber Describes the Dual Nature of Light -------------------------------------------------------------------------------- Below, further statements from New Revelation are compared with discoveries physicists have made many decades after the time when Lorber wrote them down. In 1862, the English physicist Clerk Maxwell established the theoretical foundation for the existence of electromagnetic waves, on the basis of equations. H. Hertz was the first to produce and investigate rapid electromagnetic waves in experiments carried out in 1882. In 1896, G. Marconi used these to transmit information. Maxwell determined that electricity and magnetism were two forms of the same force, and some years later stated that light consisted of electromagnetic waves. Thirty-five years before electromagnetic waves were established, in 1850, Jakob Lorber wrote, in the book Von der Hoelle bis zum Himmel (From Hell to Heaven) vol. II, p. 480, that "light moves with electromagnetic speed." In the special discussion on light in New Revelation, which was written at a later date, it says: "Here you have in brief outline the process of light as an effect of electricity and magnetism." (SGh p. 199) "Light is an emanation, produced by rapid, indeed billionfold (US trillion, translator), vibration of the smallest atoms, within a moment." (SGh p. 158) Since 1925 we know, thanks to de Broglie, that light has a dual nature, depending on the processes it is subjected to. It is both corpuscular (substantial) and wave-like. New Revelation also states that light also is a form of matter. "Light is a form of matter" it says explicitly in Schoepfungsgeheimnisse (Secrets of Creation) p. 121. Modern physics has confirmed it: "Light consists of small projectiles and has mass. The photon (a light quantum or corpuscle) is a particle of matter that is extremely small but can be exactly calculated from the formula m = hv/c2 "There can be no doubt as to the essential relationship between light and mass, for both are corpuscular by nature." 106 Scientists are thus speaking of an essential relationship between light and matter, and this agrees with further statements made in New Revelation: "Matter is of the same nature as the light emanating from the sun, that appears to be as nothing in terms of matter and yet is the basic form of matter, without being one and the same with it, for all original matter is free and unfettered." (Gr VII 2099 20) In his Ergebnisse und Probleme der Naturwissenschaft (Achievements and Problems of Scientific Research), Bernhard Bavinks shows how modern physics is coming very close to something Medieval mystics used to maintain, that the "world consists of frozen light". 107 Pa še eno razmišljanje o odnosu Lorberjevega pisanja in moderne znanosti; Kurt Eggenstein Materialistic Science on the Wrong Track -------------------------------------------------------------------------------- The idea of matter being frozen light may be difficult to accept for some readers. They will find it even harder to accept the statement made in New Revelation that matter is spirit grown solid or frozen. Yet the inconceivable wisdom of the Creator is not bound by what men consider reasonable. According to Sir Arthur S. Eddington, every true law of nature appears irrational to rational thought." 108 The surprising discoveries made by 20th century scientists exploring astronomic, atomic and subatomic spheres may remind us of what Lichtenberg once said: "What everybody considers agreed needs to be investigated more than anything else." New Revelation also makes the point: "You cannot see the spiritual, for you are not yet in the spiritual polarity. So it should not be too much of a surprise to you when you find statements here and there in what is reported here that you cannot be clear about ' " (Hi I, p. 46) "Where your scholars sense the presence of natural laws, there indeed none but spiritual life is active and evolving, a spiritual life elevated far beyond all that is tangible, beyond anything the ideas and concepts of your scholars can attain to. And because the spiritual does not submit to their will, they have decided to deny it altogether." (LGh p. 85) At the time when New Revelation was written, materialistic science was more or less in its beginnings, and materialism spread over the whole earth like a flood. Metaphysics are taboo in science, and to speak of a Creator when looking for a solution of insoluble problems is considered unscientific. Goethe's words, that the works of nature are always a word first uttered by God, are relegated to the world of poetry. The final conclusion out of wisdom is that the universe and life arose from random chance. But, Professor Viktor von Weizsaecker has asked, "Why should only nonsense, chance, be right, and not sense?" 109 Weizsaecker realized that removing God from the world would also immediately result in removing the spirit from nature." 110 To the east of us, mechanistic, materialistic dogma is anchored in a rigid political doctrine. Unprejudiced research is wellnigh unthinkable there. All theories are based not on scientific interest but ideology; this has precedence over truth. New Revelation says: "You will not often see My name in print (in the scientific literature, author). They merely delve around in matter, and for the very reason that their search is material they will find nothing but matter." (SGh p. 223) Elsewhere the prediction is made that through materialistic science "an utter absence of faith will arise for mankind." Yet in recent decades it has become very evident that denial of the Creator has brought science to a dead end. With the discovery of the atom and of elementary particles a change has begun. Hopes that science might solve all problems has died. According to the atomic physicist Leonhard Weigand, "our material world is more mysterious than ever when it comes to its final nature." 111 Professor Heinz Haber said that "the stuff of creation is metaphysical by nature and therefore there are limits to what science can determine". 112 "Where is this thing we call matter?" von der Osten-Sacken asks. "Matter dissolves into mathematical concepts." 113 Barnett has expressed the same view, saying that scientists are merely driven deeper and deeper into the dark kingdom of symbols and abstractions. The mechanical interpretation of natural processes by materialistic scientists had for the first time reached its limits when the nature of light was considered. This would not fit any of the mechanical models. Quantum theory brought an even more radical departure from the graphic qualities of classical physics. The scientific dogma of the steady and continuous state of natural phenomena has been clearly refuted at the atomic level. Everything science has discovered in the physical world points to mysteries beyond the visible world. More and more, as Barnett puts it, all roads based on theory and assumption lead to abysses which the mind of man is unable to bridge." 114 This is why the Nobel Prize Winner Heisenberg said that "All our knowledge hangs suspended above an abyss of ignorance." Materialistic scientists will one day have to recall the words of Plato, the Greek philosopher who had deeply intuitive faculties and 2300 years ago said: "A truly wise man will aim more to uncover the nature of being ... he will not limit himself to the world of phenomena, the existence of which is mere semblance." Happily, more and more scientists are coming close to the statements made in New Revelation. Jean Mussard for instance answers the question as to the true nature of matter in very concrete terms: "The major result of this investigation is that it has been established that it is impossible to separate our concepts of spirit and matter. The world of matter appears after all our efforts to be so permeated with spirit, denuded of material reality, that the concept of physical substance has dwindled to nothing. It has dissolved in the transcendental, and in the final instance only abstract mathematical concepts remain." "Nature gives us the clearest possible indication that the world is spiritual in its structure." 115 Paul Chauchard comments: "Every living being is at the same time matter and spirit, with the spiritual element revealing itself not only in the human brain but everywhere in the physical world, proportionate to the degree of organization, complexity and order." 116 R.E. Vestenbrugg says: "Basically, physical matter appears to be approaching a state that is wholly and entirely spirit, and this indicates a high degree of spirituality in the scheme of things" 117 Bernhard Bavink has written: "The world of matter appears to us today as the possibly transient materialization of a wholly spiritual concept." 118 Richard Feynman from the California Institute of Technology (1965 Nobel Prize) has referred to the universe as a hierarchy extending from the simplest atomic structures via most subtle spiritual concepts to recognition of God." 119 According to Sir Arthur Eddington, the reading English astronomer well known for his work in astrophysics, the open confession that in physics one dealing with a world of shadows is one of the most significant advances made in recent times. In his opinion, the substance of the world is the substance of spirit." 120 Sir James Jeans, physicist and astronomer, stated that there is considerable agreement nowadays that the stream of knowledge is flowing towards a nonmechanical reality and that the universe is gradually coming to appear more like a great machine." 121 V.A. Firsoff wrote in 1967: "It is highly illogical to maintain that there is only matter and no spirit. This is far removed from what modern physics is discovering, which is that matter in the traditional meaning of the word does not exist." 122 The discoveries physicists have made at subatomic level have made the mechanistic view of the world an anachronism. Certain elementary particles, the neutrino for example, practically do not have the characteristic of physical properties, so that they are somewhat ghost-like. (The neutrino has no mass, for instance, and no electrical charge, it is not subject to gravity, and "is not captured or repelled by the electrical and magnetic fields of other particles as it passes them.") Some particles seem so strange and ghost-like to scientists that the term 'strangeness' is used with reference to them. These particles, and the "quarks" which have been predicted in theory, may well be the link between spirit and matter. According to the physicist V.A. Firsoff, spirit is a universal entity or interaction of the same kind as electricity or gravity, and analogous to Einstein's famous equation E = C2, there must be a transformation module that makes it possible to equate "spirit substance" with other elements in the physical world. 123 According to Arthur Koestler, Firsoff assumes the existence of elementary particles of 'spirit substance' - suggesting the term 'mindons' for them which might have neutrino-type properties. 124 Arthur Eddington held the view that individual particles of matter behave according to certain laws, and this behavior occurs when matter is in association with spirit. The behavior of this form of matter, he continues, would be in marked contrast to the lawless and random behavior of particles postulated by physicists." 125 Wolfgang Pauli, another Nobel Prize Winner, has written: "With the discovery of Planck's constant, physicists were gradually forced to gave up their proud claim of being able in principle to understand the whole of the world. Yet this very thing may well provide the corrective for former onesidedness and offer the first beginnings of progress in the direction of a uniform concept of the universe, where science is only one limited aspect." 126 Percy W. Bridgman, who won the Nobel Prize in physics, has stated that scientists are on the threshold of a new era in human thought." 127 One of the most important physicists in the present age, Max Planck, also a Nobel Prize Winner, said the following, among other things, in a lecture given in Florence: "As a physicist, that is, a man who had devoted his whole life to a wholly prosaic science, the exploration of matter, no one would surely suspect me of being a fantast. And so, having studied the atom, I am telling you that there is no matter as such. All matter arises and persists only due to a force that causes the atomic particles to vibrate, holding them together in the tiniest of solar systems, the atom. Yet in the whole of the universe there is no force that is either intelligent or eternal, and we must therefore assume that behind this force there is a conscious, intelligent mind or spirit. This is the very origin of all matter." "Since however there can be no spirit by itself, but every mind or spirit belongs to a being, we must inevitably accept the existence of spiritual beings." "The atoms opens the door for mankind to the lost and forgotten world of the spirit." 128 This significant statement from a famous scientist is in complete agreement with the statements made in New Revelation more than a hundred years ago: "Force as an independent entity, as the learned materialists present it, simply does not exist. The spirit is the initiator of force, the one who holds physical matter together, and therefore the principal factor in all life. Without the spirit there is no life, without life, no physical matter." (LGh p. 78) "Behind this material world is the still larger world of the spirits." (SGh p. 171) "All that has being in reality can in fact only be sought and found in the purely spiritual." (Gr VII 75, 1) In accord with this, the renowned scientist Carl Friedrich von Weizsaecker has declared that the substance, the actual nature of the reality we encounter, is spirit." 129 Arthur Koestler draws the conclusion, with regard to the way science is going: "We have heard a whole chorus of physicists who are Nobel Prize Winners tell us that matter, causality and determinism are dead. If that is the case, let us arrange their burial with honors in an electronic requiem. The time has come when we must learn from the post-mechanistic science of the 20th century and get rid of the straight-jacket imposed on our world philosophy by the materialism of the last century." 130 lt is indeed time to overcome materialism. The consequences that have arisen from this have been presented in the last chapter on the disasters that lie ahead. Leading scientists, among them the Nobel Prize Winner Werner Heisenberg, have long since clearly seen a cause-effect relationship in the increasingly more disquietening signs of the times. Heisenberg wrote: "Religion is the basis of ethics, and ethics the precondition for life." "When no guiding principles are left to show the way, the scale of values disappears and with it the meaningfulness of our actions and our pain, so that the end inevitably must be negation and despair." "These guiding principles derive not from contemplation of the immediately visible world, but the sphere of structures that lie behind it, Plato referred to this as the sphere of ideas, and the Bible says that God is spirit." 131 The time will come when it is realized that materialism is the wrong way. The disclosures made in New Revelation leave no doubt that scientific research findings will come closer and closer to the statements made by Lorber. "My life teaching", the prediction is, "will easily agree with science when it is purified, giving mankind the full light of life." (Gr IX 90, 11) Lincoln Barnett was clearly right when he said that scientists are aware that posterity may well revise their views, just as they themselves are revising the views of their predecessors." 132 Res so že stari grki vedel, da je atam vesolje v malem, ampak v Lorberjevem času je veljalo, da je atom NAJMANJŠI IN NEDELJIVI DELEC MATERIJE, kar je Lorber s svojim pisanjem močno presegu. Po drugi strani, kako pa so stari grki vedeli več, kot so jim omogačali njihovi mikroskopi (ki jih itak niso imel). Njihovo znanje ni bilo toliko znanstveno, kot duhovno. Lorber ni bil ne prvi, in ne zadnji prerok. Stara znanja, ki globoko presegajo iz znanstvenih metod tistega časa dokazano vedenje, to dokazujejo.

Najprej se mal manj der, če se hočeš pogovarjat, pa tud tvoja nesramna cinična vzvišenost je mal moteča. Odpri povezavo na http://sl.wikipedia.org/wiki/Plimovanje in na koncu sta pod zunanjimi povezavami dva članka; Mit o gravitaciji in bibavici ter Razhajanja v predstavah o bibavici. da na boš mislu, da vsi slepo sledijo tistemu, kar jim povejo v osnovni šoli, eni razmišljajo tud s svojo glavo. Da pa ti lahko dokažeš matematično da uradna teorija o bibavici drži, mal dvomim, na vem, če je komu to že uspel.

Res so tudi kakšni pisci ZF bili vizionarji. Veren je naprimer spremljal, kam gre znanost in kaj hočejo doseči, potem pa to zapakiral v roman. Ideje o podmornicah so bile v tistem času žive, samo izvedb še ni bilo. Če pa pogledamo JL opazimo, da je opisal tudi stvari, ki tedaj še niso bile znane, sodobna znanost pa jih POČASI portrjuje. Poglejmo recimo njegovo razlago o videnju zemljine površine v starih časih; Die Haushaltung Gottes III; (Jakob Lorber) Str. 503; 30.3.1864 Pred-Noetova oblika Zemlje (Jakob Lorber), Da si morete bolje predstavljati obliko in svojstvo Zemlje in vašemu razumevanju približati obliko in svojstvo Zemlje in vašemu razumevanju je predvsem potrebno približati vam takratne glavne gorske verige; tako Azije kot Evrope in Afrike, kot sliko pred očmi. Sedaj o njih ni več zaslediti nobene sledi! Delno so ob priliki povratka morja bili odplavljena in raztrgana in njihovi stari povezani hrbti leže sedaj globoko pokopani pod tokovnimi nanosi dolin, in sem ter tja se morajo sedanji tokovi in reke po njihovih odrezanih gorskih vrhovih prebijati po dolinah! Kar se pa tiče visokega gorovja, so vse do malo njih - tudi zaradi vpliva različnih podnebnih razmer bili spremenjeni v prejšnjih oblikah, da si jih tudi pred tisoč leti tukaj živeč človek ne bi lahko mogel predstavljati kot take, če bi bil sedaj postaljen tja. Potrebno je ogledati samo kamnitni drobir nekaj ur široke tokovne doline in opazovati gmoto v tej dolini, do globine 400 klafter, iz okolja visokogorja z vodo odluščenega v neki taki dolini; od nastanka nekega začetega toka vse do ustja katerega koli morja, pa se bo lahko doumelo, da so gore pred komaj dva - do tri tisoč leti imele povsem drugačno obliko. To je bilo potrebno oneniti, da lažje razumete pred-Noetov položaj gora. Mi začnemo pri Severni Evropi in se potem podamo delno v Azijo, potem v južne predele Evrope in na koncu v Afriko. Od pogorij, ki se vlečejo skoraj po sredini Švedske in Norveške, se tu razprostira močno pogorje v zunanjem severu‚ pa vse do Urala in se spoji z istim v stalno dvigajoči se smeri in ima možno širino do sto, da tudi dvesto nemških milj(100 n. milj = 185,2 km). Ta gorska veriga se spaja tudi s sedanjimi gorami Danske in od tu naprej z gorsko verigo, ki dandanes deli več ali manj zahodno ploščato Evropo od gorate današnje nemške Evrope vse tja do Švice in taka stoje švicarska gorstva v povezavi z Uralom in ta skozi Srednjo Azijo tja z visokim Tibetom. To je bil tako pretrgan gorski venec, katerega samega nizki deli še vedno dosegajo višino med pet do šest tisoč čevljev nad morsko gladino; samo niso bili povsod enake sestave in zato po še kasneje opisanem primeru srednjih morij, kateri pri takratnem glavnem morju tistega časa niso bili v nobeni povezavi, s poplavo pretrgani in odvedeni v različne smeri. V takratnem času sta obstojala dva glavna Sredozemska morja. Severno je obstojalo v velikem bazenu, ki se danes, od današnjega Črnega morja izhajajoče, delno spaja čez vso evropsko Rusijo in vse mejne revne pokrajine s sedanjim vzhodnim morjem in delno tudi čez ravnine sedanje evropske Turčije vse tja do sedanjih Železnih vrat, kot tudi ozki prehodi do Beograda in Zemuna, katere obliva pri močnih viharjih z gorskovisokimi valovi. To je bilo tako Severno sredozemsko morje. Drugo Sredozemsko morje, ki ni imelo nobene zveze z njim in se še danes imenuje Sredozemsko morje, to morje je bilo prej “Črno”, v povezavi s svetovnim morjem, toda njegova povezava je bila nič manjša kot prej imenovanega “Črnega” ali “Severnega”. V okolici današnje Reke se vleče široka in dolga dolina v Hrvaško in od tu dalje v različnih delitvah po rečni postelji Save vse do Kranjske in tukaj do tistih pokrajin, kjer začne tisto visokogorje. Na drugi strani sedaj pokriva sedanje beneško kraljestvo, kot Lombardijo in tako tudi neke vzhodne dele Francije, se vleče v Afriko po Nilski dolini tja do Kataraktov in pokrije tudi današnjo veliko peščeno puščavo. Kajti od Azije sem se širi visoka visokogorska veriga, po današnjih še povsem obstoječih važnih sledeh. Ta gorska veriga se vleče od severovzhodnega dela Afrike, prav tako proti visokim Kataraktom tja, ki nadalje povezuje današnje visokogorsko višavje Afrike. Pot od Gibraltarja je bila prav tako vezana z današnjo Španijo in sicer s precej visoko gorsko potezo in je oblikovalo s tem drugo Srednje morje, katero površinsko ni popustilo severnemu srednjemu morju, samo ležalo je v splošnem za več klafter globlje kot severno srednje morje, od katerega je še dandanes preostanek Črno morje. Poleg tega pa obstoja še tretje srednje morje. Za določitev, kje se je to nahajalo, morate pogledati samo z enim pogledom na tiste ravnine in doline, ki so dandanes od Donave, Drave in Mure z njihovimi pritoki, pretakani. To manjše srednje morje ni bilo takrat seveda gotovo še nobenemu znano; ker v tistem predčasu današnja Evropa še ni bila naseljena z nobenim človeškim bitjem, pač pa je bila tam množica vseh mogočih živali, običajno velikih postav, od katerih se še dandanes, v določenih gorskih pokrajinah in v nanešenem pesku ter grušču, najde okamenele preostanke. Vi pa si ne morete zamisliti, da je to majhno srednje morje obstojalo kot zares, kajti za njim je, posebno v Evropi, še množica velikih jezer, ki so bila že takrat povezana z odtoki s tem tretjim srednjim morjem. Da Kranjska ali njena ravnina vse do Gorenjske je bila zaključeno jezero, današnje tako imenovano “Ljubljansko barje” je preostanek, ki se po močnem odtoku, vse do kraja današnjega “Ranna” spaja z drugim srednjim katero prekriva daljne ravnine Hrvaške. Eden s tretjim srednjim morjem, glavni del, je bil čez današnjo dolino Drave, vse do kraja gospostva Fala, razpostrt in od tam, kjer je morala Drava prebijati; skozi dolge vrste gora vse do konca današnjega cilja, pot,- tam je začelo drugo, povsem važno jezero, od katerega je preostanek današnje Vrbsko jezero. En del tega jezera se je raztezal po Dravski dolini daleč čez Beljak, s katerim so bila povezana še nekatera manjša jezera. Tako je bila (Ennstal) Enova dolina tudi zase obstoječe jezero, ki si je utiralo pot skozi skozi današnje imenovano Gsäus in od tu dalje, vse do večjega jezera; katero večje jezero je za Donavsko dolino navzgor, prekrivalo vse površine Bavarske in tudi dolino širino Innske doline, na Tirolskem. Današnja Mura je bila povezana enako z Donavo s tretjim srednjim morjem v ploščnati povezavi. Okolica današnjega Wildona, vse do današnjega Göstinga je zavzelo manjše jezero in za Göstingom je ležalo drugo jezero Mure vzdolž celega morskega tla in tega zravnanih dolin poleg, ki so v njih zaporedju bila zopet manjša jezera, povezana z glavnim jezerom po majhnih pretokih. Današnja Švica je imela prav tako veliko množino malih jezer, od katerih neka še danes obstojajo. S tem imate zadostno sliko čez predpotopno stanje gorovij in vodovja tega malega dela sveta. Sedaj pa hočemo pogledati še posebno Srednjo Azijo in tudi glavna gorstva, ki dele Srednjo Azijo od Južne Azije in je pravzaprav zibelka Adamovega človeškega pokolenja. Prva od Urala se vleče, kot že pokazano, gorska veriga vse do visokega Tibeta tja, v kateri pa je že v tistem času množica rodnih dolin, ter iz gora pritekajočimi rekami, ki imajo svoj tok in se večinoma izlivajo proti severu. Ta pogorja so bila poseljena v Hanovih časih in posebno pod nasledniki Seta; medtem ko so se Hanohiti v ravninah razširili tudi daleč čez ta gorstva. Ker pa so videli, da so prebivalci gora na boljšem kot oni v njihovih rodovitnih široko razprostrtimi ravnimi, so začeli tem gorskim prebivalcem vedno bolj in bolj zavidati ter jih zasledovati in niso popuščali od zasledovanj, kljub večkratnim opominom, temveč so začeli s pomočjo njihovih eksplozivnih zrn, od katerih izhaja današnji kitajski smodnik; te gore, v katere so vrtali globoke jame, razstreljevati in uničevati. S tem so povzročili v njihovi zaslepljenosti na samo velikim vodam, pot čez njihove bazene, pokrite z gorami, temveč tudi v širinah, tako v Tibetu in Tavrusu pokrivajočih in severno v širokih potezah tja do Urala. Zaradi tega je nastala v okolici današnjega Kaspijskega jezera‚ kjer je bil svoj čas Hanoh, velika imerzija (potopitev) in prodor vode je bil tako velik, da je dosegel višino nad sedem do osemtisoč čevljev nad drugimi morji in je vplival še čez vso Srednjo Azijo, z dolgim podržavanjem deževja pomnoženo in podprto! (7 - 8000 čevljev = 2212 – 2528 m). To izredno visoko stanje vode v vsej Srednji Aziji se je združilo potem v večjem delu v močan odtok skozi današnjo dolino Volge in je površinsko srednje morje povišalo za mnogo klafter; ni pa moglo posebno v pokrajini današnjega Konstantinopola, te ne tako trdne krajevne ožine, tem manj prodora napraviti, preprosto, ker so se pri takih priložnostih pojavile ognjene erupcije daleč tja in vse uničujoče oblikovale. Kako visoko so vode Srednje Azije narasle same po sebi priča Noe s svojo barko na neki višini Ararata. Večina vodovja Srednje Azije je potem našlo njihov odtok seveda samo proti severu in vzhodu, pa tudi pomemben del proti jugu in zahodu. V tem je bilo drugo veliko Srednje morje na ta način prenapolnjeno, da je delno z njegovo težo in v največjem delu skozi podzemne ognjene erupcije našlo pot v Atlantski ocean in se v par sto letih tako razteklo, da so bile vse neposredne vezi delno plodovitih ravnin v največjem delu osušene,- po čemer so posebno obalni kraji Azije pri tem mogli biti naseljeni. Velik, še živeči preostali del - narodi visokega srednjega gorovja Azije in tudi tisti Urala, ki so v tistih časih segali vse do severnega morja tja, ki je bilo rodovitno in v širok deželni pas, iz katerega se je bil potem obljudil širok in zadosten podeželski pas, iz katerega je bil potem tudi preostali severni del Evrope, posebno na gorah obljuden. Iz teh narodov tudi izhajajo Tavristi, ki so se naselili na gorah Štajerske in mnogih drugih deželah in dolgo živeli med seboj, vse dokler Rimljan in Grk nista začela iskati zaslužka! Dolga ožina, ki se je v času hanohitske poplave v Evropi povezala z Azijo, se je imenovala po tamkajšnjem praočetu, ki je tudi pripadal gorskim prebivalcem in bil kot prerok znan daleč skozi zahodno Azijo in Devkalon imenovano - se pravi ”poslanec Boga” ali ”pridem od Boga sem”! Tudi deželna ožina od Devkaliona in grešnega potopa je bila zato tudi od narodov, ki so posedali južni astatični del daleč tja, devkalionske poplave imenovane, vse do nekaj stoletij potomcev Noeta, bili glavni vzrok in prihod te poplave z vsemi dogodki. V preteku mnogih let so bili preostanki velikih jezer Srednje Azije osušeni, toda na žalost so sedaj puščavske in nenaseljene dežele, samo tja proti Kitajski in na severnih nogah Tibetanskega visokogorja so rodovitna in naseljena. Iz teh pokrajin izvirajo vam znani Mongoli‚ Huni‚ Tatari in Turkomani‚ ki so se čutili za izselitev in se delno vzhodno ter delno proti zahodu obrnili, kjer so povzročili po preobljudenosti njihovih dežel potrebo se izseliti in se še delno obrniti proti vzhodu ter delno proti zahodu, kjer so prejšnim tam živečim prebivalcem pripravili veliko potrebo in nerazpoloženje. Na vzhodu so čutili stari Sihiniti in na Japonskem Meduhediti moč in težo Mongolov in na zahodu so se posebno Huni v povezavi s Tatari in pozneje s Turkomani zelo občutno naredili in povzročili lov tistemu času, zapadli tudi velikemu preseljevanju narodov. V sedanjem času so se v puščavskih delih Srednje Azije gotovo že večkrat napravili poskuse‚ oaze napraviti modro rodne; toda razum za ustvariti rodnost tako puščavskih dežel, izgleda še pregloboko pokopan v temi njihovih poganskih verovanj in zato bo ta veliki deželni trak še zelo dolgo moral počakati, da bo prispel do njegove predmahovne rodovitnosti. Kako rodovitni so bili v tistem času z vplivom velikega dela Sibirije, pričajo današnji še mnogokrat najdeni pod večnim snegom in ledom počivajoči mamuti in še množica drugih živali, ki se niso mogle prehranjevati po razdejanju povsem rodovitne dežele, pa so tako izumrle. K temu pripadajo poleg velikega mamuta veliki jeleni, velike ovce, enorogati veliki konji in tega še več, od katerih so še delno v pokrajinah Urala in v velikem delu jam severnega Tibeta in tudi pod snegom ter ledom Sibirije, najdejo okameneli preostanki. Tu bi mogel nekdo vprašati, zakaj se ne najde v Sibiriji preostankov človeških teles. Odgovor je: ker je človeško telo bolj eterično v vseh njegovih delih in tako bolj trohnjivo od prazačtka stvarjenja, se pravi, kar se tiče naslednikov Adama! Kar pa se tiče predamovih tako imenovanih živalskih ljudi, kefonazimov (opazovalcev obzorja) imenovanih, najdejo se tu in tam tudi še okameneli ostanki, kot tu in tam še preostanki te vrste živalskih ljudi in njihovo stanje med nasledniki Kajna in sedanje opice, šimpanza in orangutana. Oni so posedovali med vsemi vrstami živalskih rodov največje čutno sposobnost in so gradili tu in tam gotovo zelo enolična prebivališča in obložili tudi na ne preširokih mestih potokov in rek, kamenje in si gradili s tem neke vrste mostove čez taka mesta; in ko je začela teči voda čez taka mostišča, kar je običajno bilo, - so položili za starimi mesti, od koder je tok‚ pritekel, eno drugo in višje, ter nastavili delo neredko tako dolgo naprej, v okorno terasasto oblikovane smeri. Nastalo je tako večkrat deset in več takih mostičev, ki pa so jim na koncu malo koristili, ker je voda za njimi začela nanašat pesek in mostiče, ter vse celotno zatrpala. Od teh, s kratkim repom, ki pa je bil poraščen z močnim šopom las obdanim človekom, so bili zgrajeni zidovi, od katerih so še dandanes sledi in so visoke starosti, posebno v goratih predelih, ki daleč presegajo starost Adama in jo daleč prekašajo, celo oni so pravtako malo delo nekega prostega človeškega razuma kot povsem smiselno grajene hišice bobrov, grajene tam, kjer so živali našle dovolj hrane. Na Zemlji obstojajo še druge vrste živali, ki grade njihova prebivališča in urejajo, da so ljudje sami, če taka najdejo, visoko presenečeni; toda taka prebivališča spoznamo vendar po tem kot živalska dela, ker jih najdemo v enakem načinu in obliki. More pa tudi blago, iz katerega so grajene, biti analizirano od izkušenega kemika, kakšne vrste blago je to. Iz česa vlečejo pajki svoje niti, čebele delajo svoje celice in polži njihove hišice? In kakor se dogaja z živalmi, tako se godi tudi nič boljše z gotovimi predadamiti (glej Janezov Vel. evang. 8. zv.), ki se v gozdovih Afrike in tu in tam Amerike še pojavljajo. Jaz menim, da sem vam nakratko pokazal Adamovo obliko Zemlje in boste imeli še kaj več vprašati! Samo ti dve končni pripombi vam Jaz podam: Prva je: da si je Donava šele nekaj stoletij pozneje predrla pot skozi Železna vrata, pri čemer pa so pripomogle tudi človeške roke, da napravijo potrebno pot skozi Železna vrata vodnemu toku tako, da je ta del postal sposoben za prenašanje večjih tovorov. Kam so prešla prej omenjena jezera Mure in obstoječe ovire, morate vi opazovati tla Mure z obdajajočimi griči in Mursko dno samo ter njen grušč, kar vam bo takoj reklo, kako so nastali ti griči in poleg tega tudi sedanja tretja od Mure oblikovana obrežja; tako boste našli praostanke razbitih obalnih nasipov. Na tleh okoli Gradca boste lahko še v eni ne pregloboki globini našli cente težke valjaste kamne in večji del zelo trde usedline. Izpod Wildona navzdol, da je Mura že poceni, samo sem in tja tudi že v prejšnji globini, se najdejo še težji odvaljeni apnenčasti kamni, dalje spodaj pri ”Ratkesburgu” vse do izteka le-te v Dravo, boste našli več peska kot obkotaljenih kamnov in to zato, ker ima Mura tam že zelo široko posteljo in nobenega večjega pritiska, ker je bil njen padec manjši. Pojdite tja v Egipt in boste našli vse do precejšnje bližine Kataraktov še zelo malo proda, zato pa čim večjo količino rdečerjavega in med njim tudi belega peska! Vzrok temu je, ker se ta tok nahaja vse do kraja Kataraktaov tja s sedanjim Srednjim morjem, v še vedno malo odstopajoči liniji -‚ kar se tiče višine -‚ medtem ko imajo ostali tokovi proti morju večji padec, z izjemo Donave v Črno morje, Volga v Kaspijsko jezero, in Amazonski tok v Ameriki v Atlantsko morje. Drugič pa kar se tiče vzete poplave Amerike, od praprebivalcev tega dela sveta obstajajo med prebivalci neke temne pripovedke, je tako za dokaz tamkajšnega splošnega poplavljanja takorekoč nič izrečenega. Kajti v tistem času so bile nižine tega dela sveta brezdaljnega še pod vodo. S časom je bil s severa proti jugu široko razprostrti del sveta v oblasti po notranjih ognjenih izbruhih čez morsko gladino bolj in bolj dvigovan in morje se je bilo prisiljeno umikati. K temu še en drugi za to Zemljo veliki naravni dogodek: v tistem času Zemlje, v katerem po zakonu morskih potovanj se je večji del morja še bolj nahajal proti severu, je šlo od zunanje zahodne obale Afrike nepretrgana vrsta otokov vse do vzhonega kota današnje Brazilije in je delilo tako severno morje Atlantskega morja od južnega; in oba ta dva morja sta bila povezana po množici morskih ožin, katerih največja je imela širino Rdečega morja. Samo v tistem času, v katerem je podzemna moč ognja vse takratne dele sveta, posebno pa morsko dno, utrpela mnoge spremembe, se je potopilo tudi velik del prej omenjenih otokov, kot tudi mnogo tisoč večjih in manjših otokov velikega svetovnega morja, v globoko osnovo in severno morje se je moglo potem neovirano preliti skozi ta širša vrata v južno morje in nastopili so potem v severnem delu Zemlje mnogi otoki in mnoge ravnine v uporabni prednosti in s tem tudi ozemlje Amerike. Zato pa je še prej daleč proti južnem polu segajoča konica Afrike še sedaj pod vodo; zato ker tudi morje daleč tja pod predgorjem Dobre nade oblikuje gore, čez katere ladje posebno pri slabih vetrovih težko pridejo čezenj in morajo večkrat opraviti veliko daljšo pot, da pridejo na ravni del vzhodnega morja. Parniki imajo danes seveda mnogo lažje! Avgusta 1997, R. A. Vse to, kar je opisano v tem delu, v njegovih časih še ni bilo znano!!!

Tega, kar si napisal, niti sam ne razumeš, samo povzel si razlago, ki jo v osnovnih šolah učijo, da se jo otroci na pamet učijo, da dobijo dobre ocene. Je pa čist nesmiselna. Centrifugalna sila konstantna, zato ne mora povzročat plime in oseke. Pri hitrosti vrtenja 1 obrat na dan pa je tudi zelo majhna. Večje, kot je število obratov na časovno enoto, večja je centrifugalna sila. Da težnost lune povzroča plimo NA NASPROTNEM KONCU ZEMLJE, KOT JE LUNA, je mal nesmiselno. Poleg tega je masa sonca tudi v razmerju na oddaljenost sonca in zemlje veliko večje kot masa lune v razmerju na oddaljenost lune in zemlje, potem bi moral biti tudi vpliv sonca na luno veliko večji. Tega pa ni. Ta zgodba o plimi in oseki je podobna zgodbi o cesarjevih novih oblačilih, ko nihče ni upal povedati, da je cesar nag. In ta cesar je zlo nag! Razlagat plimo na nasprotni strani zemlje, kot je luna, z lunino privlačnostjo, je logika za 180 stopin obrnjena na glavo. Zemlja je pač živo bitje, ki ima lasten ritem.

V vesolju je teleskop nad ozonsko plastjo, v gorah pa pod ozonsko plastjo. Če je v vesolju nad ozonsko plastjo vidljivost boljša, kot ob morju, to še ne pomeni, da je tudi v hribih boljša kot ob morju.

Nism trdu, da so na luni našli zrak, ampak vodo (na polih). Do nedavnega je veljalo, da na luni ni vode. Ne vem, od kje ti trditev, da obstaja temna stran lune, ki jo sonce nikoli ne obsije in je hladna. verjetno si napisano v skladu s svojimi sposobnostmi slabo razumel. Lorber opisuje del lune, Ki je vedno obrnjen stran od zemlje, in z zemlje nikoli ni viden. Verjetno si mal zamešal. A lahko bolj točno povzameš razlago o zvezdnem siju, da bom lahko komentiral. A mi lahko razložiš, kako deleuje plima in oseka. Kako se lahko pojavi plima na strani zemlje, ki je obrnjena stran od lune, če naj bi bila plima posledica lunine privlačnosti? Kar se tiče iskric, ki naj jih ne bi našli, si mogoče že kdaj slišal za severni sij? Evo, posebej zate sem najdu nekaj o ponovnem Jezusovem prihodu 18.KNJIGA 94. POGLAVJE: GOSPODOV VNOVIČNI PRIHOD Vprašanje je iz 93., poglavja, 2. vrste 19.Glej, Moje vprašanje zadeva predvsem to, ali boš znova prišel kot človek iz mesa in krvi, kakor zdaj, rojen iz neke čiste žene ali nerojen, bolj kot duh, pa vendar viden človek, in kje in pri katerem narodu se boš pojavil . . . 94. poglavje 1. vrsta: 2. Rečem Jaz: "Tvoje vprašanje ni tako nespametno in z vso pravico lahko vprašaš, česar še ne veš, seveda pa imam tudi Jaz pravico, da ti odgovorim tako ali tako, kot vidim, da bo zate in druge najkoristneje. Ker pa si Me že vprašal, ti bom tudi odgovoril; poslušaj torej! 3. Pri Svojem drugem prihodu ne bom več prišel kot otrok, rojen iz žene kjer koli; kajti Moje telo ostane prečiščeno, tako kot sem Jaz Duh v večnosti, in tako ne bom potreboval nikoli več drugega telesa v takšni obliki kakor si mislil. 4. Prišel bom najprej nevidno, v oblakih nebes, to pomeni: ljudem se bom začel približevati najprej po resničnih vidcih, modrih in na novo prebujenih prerokih, v tistem času pa bodo tudi dekleta prerokovala in mladeniči bodo imeli jasne sanje, iz katerih bodo ljudem oznanjali Moj prihod. In mnogi jih bodo poslušali in se poboljšali; toda svet jih bo zmerjal z neumnimi sanjači in jim ne bo verjel, podobno kot se je zgodilo tudi prerokom. 5. Prav tako bom od časa do časa obudil ljudi in to, kar se bo zdaj v Moji navzočnosti godilo in govorilo, narekoval njihovemu srcu, da bodo lahko s peresom zapisali, na poseben dobro poznan umetniški način in v čisto kratkem času, v nekaj tednih in dneh v tisoče enako se glasečih vzorcev razmnoženo in tako preneseno med ljudi; in ker bodo tedaj znali skoraj vsi ljudje brati in pisati, bodo tudi te nove knjige sami brali in razumeli. 6. In ta obllka širjenja Mojega novega čistega, vnovič danega nauka iz nebes bo potem mnogo hitreje in učinkoviteje prenesena vsem Ijudem zemlje, kot je to zdaj po poslancih v Mojem imenu od ust do ust. 7. Ko bo tako Moj nauk prenesen ljudem, ki bodo dobre volje in dejavne vere, in bo s tem seznanjena najmanj tretjina ljudi, bom tudi Jaz tu in tam osebno in telesno viden (op. v prečiščenem duhovnem telesu) prišel k tistim, ki Me bodo najbolj ljubili in bodo po Mojem vnovičnem prihodu najbolj hrepeneli in zato tudi povsem in živo verovali. 8. In Jaz sam bom iz njih oblikoval občine, katerim ne bo mogla kljubovati in se upirati nobena oblast sveta; kajti Jaz bom njihov vojskovodja in njihov večni nepremagljivi junak in bom sodil mrtve in slepe posvetne ljudi. In tako bom Jaz očistil zemljo njene stare nesnage. 9. V času novih vidcev in prerokov pa bodo med ljudmi velike bridkosti in stiske, kakršnih na tej zemlji še ni bilo; toda zaradi Mojih tedaj izvoljenih bo trajalo to samo kratek čas, da jim to ne bi škodilo pri njihovem zveličanju. 10. Vendar v tej deželi, kjer Me zdaj Judje iz templja zasledujejo iz kraja v kraj kakor kakšnega zločinca in ki jo bodo v tistem času pomendrali najmračnejši pogani, Jaz osebno ne bom najprej nastopil in učil in tolažil slabotnih. Res pa bom v deželah nekega drugega dela sveta, ki bodo tudi tedaj naseljene s pogani, ustanovil novo kraljestvo, kraljestvo miru, sloge, ljubezni in neprenehne žive vere, in strahu pred telesno smrtjo med ljudmi ne bo več, ker bodo hodili v Moji luči in se bodo trajno sporazumevali in družili z angeli iz nebes. To je zdaj pravi odgovor na tvoje vprašanje:' 11. Reče duhovnik: "Azija, ta stara zibelka ljudi (op.p. Adama in njegovih prvih potomcev) in mnogih Božjih blagoslovov, potem ne bo več tako srečna, da bi Te videla in slišala ob Tvojem vnovičnem prihodu na to zemljo? Ta novica za ta del sveta res ni razveseljiva:' 12.Rečem Jaz: "Zemlja je povsod Moja in Jaz najbolje vem, v katerem kraju bo Moj vnovični prihod za vso zemljo najučinkovitejši! V času pa, v katerem se bodo ljudje od enega konca zemlje do drugega lahko sporazumevali tako hitro, kakor švigne blisk iz oblakov (doba i-neta), in v katerem bodo lahko ljudje po železnih cestah z uporabo ognja in vode povezanimi duhovi hitreje prevozili najdaljše proge zemeljskih tal, in kot se tukaj najmočnejši vihar podi od enega konca zemlje do drugega in bodo ladje s pomočjo istih sil preplule veliki ocean v veliko krajšem času kakor zdaj Rimljani od Rima do Egipta, takrat se bo tudi novica o Mojem vnovičnem osebnem prihodu kar najhitreje zlahka razširila po vsej zemlji in torej tudi do Azije. 13.Toda treba se je zopet vprašati: Ali bodo slepi in gluhi pogani tega dela sveta tudi našli vero? 14.Jaz mislim in rečem le stežka prej, preden kot bo ta (Azija) z veliko sodbo sveta očiščena! 15.Na daljnem zahodu pa je zelo velika dežela, ki je od vseh strani oblita z velikim oceanom sveta in ni z morjem nikjer združena s starim svetom. Ljudje v tisti deželi bodo najprej slišali velike reči, in te se bodo pojavile tudi v zahodni Evropi in iz tega bo nastalo svetlo sevanje in odsevanje. Luči neba se bodo srečale, se spoznale in se podpirale. 16.Iz teh luči se bo oblikovalo sonce življenja, torej novi popolni Jeruzalem, in v tem soncu se bom Jaz znova vrnil na to zemljo. In zdaj več kot dovolj o tem, kaj se bo takrat zgodilo!" AURA - FEBRUAR - MAREC 2000 - Sara Pavlič

Edino resnično zlo je tisto, ki izhaja iz napuha!

Če hočeš, lahko skočiš iz vrha hriba v prepad. In če se zaradi posledic za to ne odločiš, potem še vseen ne moreš trdit, da nimaš svobodne volje. Tvoje stališče je stališče oportunista, ki trdi, da se MORA vedno ravnati po logiki največjega dobička. Ko so rimljani pra-kristjanom dali na izbiro, da se odrečejo Jezusu, ali pa bodo usmrčeni, so se eni odrekli, in trdili, da so se MORALI odreči Jesusu. Eni pa se niso. Res so bili usmrčeni, ampak se jim vseeno NI BILO TREBA ODREČI VERI, SO IMELI MOŽNOST IZBIRE. Pravzaprav so imeli vsi možnost izbire, samo eni so se odločil tako, drugi pa drugače. Zunanja prisila ne dokazuje, da človek nima možnosti svobodne volje. samo eni se radi izgovarjate na to.

Vsaka sila rabi nasprotno silo, in ni zmage brez boja. Sevede bi bilo lahko življenje brez trpljenja, ampak na žalost brez trpljenja ni (duhovneg a) razvoja. Vse ima svoj smisel. Ti gledaš iz žabje perspektive.

Sevede čas obstaja v vesolju. In Bog je izven časa, saj si je čas izmislil, skupaj z vsem ostalim. Pravzaprav je istočasno v času in zunaj časa, ni ujetnik tega, kar je ustvaril. Naše vesolje je časovno omejeno (recimo 12 - do 15 miljard let), Bog pa je večen. On je več, kot pa stvarstvo, ki si ga je izmislil. Vprašal sem, zakaj MILJOKRAT degenerirano . Če ne razumeš, poudarek je na MILJOKRAT!!! Itak pa osnovi ni bilo dedenih bolezni, zato tud ni govora o degeneraciji!

Dejstva so pač taka, da najsodobnejša odkritja znanosti počasi potrjujejo Lorberjeva pisanja. na primer, do nedavnega je veljalo, da na luni ni vode. Kdo bi to pač inerpretiral tako, da je znanost s svojom spoznanjem, da na luni ni vode, osmešila Lorberja, ki je pisal, da voda na luni, sicer v redkih količinah, obstaja. Toda pred nedavnim so oddkrili, da na luni je voda, kar potrjuje Lorberjevo pisanje. Poleg tega je znanost "kao dokazala", da eter, to je zelo redka snov, ki napolnjuje ves prazen prostor v vesolju ne obstaja. Potem je dala eter ime eni zlo hlaplivi kemični spojini. V času do Einštajna je eter veljal za nekaj samoumevnega, potem pa je znanost to ukinila. Ampak glej ga, ne moreš verjet, znanost šele v zadnjem času odkriva v vesolju "temno snov", ki kljub svoji majhni gostoti glede na velik volumen, ki ga obsega, predstavlja kar občutno skupno maso vesolja. ravno ta teden je bil v Delu članek, kjer navajajo, da so rezultati trka dveh galaksij potrdili odkritjan o obstoju te t. i. temne snovi (oziroma etra v starem pomenu te besede). Ta temna snov sicer vpliva na gravitacijo in ima vstrajnost, nima pa NIČ upornonosti (kot jo imajo plini). Lorber pa je za eter tudi zapisl, da nima upornosti. Slučajnost? In kako je znanost odkrila, da etr ne obstaja? Ustvarili so vakum in merili upornost v njem . Poleg tega pa se eter začne nad ozonskim plaščem. ta poskus je bil tak, kor če bi v vodi nardil vakum, v tem vakumu iskal zrak, in ker ga ne bi našli, bi ugotovol, da zrak ne obstaja. V današnji sobotni prilogi je članek, kjer piše, da najnovejša odkritja dokazujejo, da travmatični dogodki v otroštvu trajno spremenijo dedno zasnovo v možganih in pustijo kemične sledi, ki se morda celo prenašajo na potomce. Poleg tega življenski slog vpliva na to, kateri geni so dejavni, in kateri ne. Tridesetim moškim, ki so zboleli za rakom, so predpisali zdrav način življenja. Po treh mesecih so jim vzeli vzorce, in ugotovili, da je v primerjavi s prejšnjim stanjem "zaklenjeno " več kot 400 genov, med njimi mnogo takih, ki povzročajo raka. Ta najnovejša spoznanja so mnogo bliže Lorberjevim pogledom, kot stari pogledi na genetiko, ki ni upoštevala čustvenega stanja in življenskega stila na genetiko. Pa da povzamem še en sestavek o atomski fiziki v luči Lorberjevega pisanja ; Die Grundfragen des Lebens (W.Lutz - Jakob Lorber) 13. pogl. str. 84: (Nadaljevanje: Umri in bodi) Božji čudež v atomu Kot ogromno spričevalo o resnici Lorberjevih odkritij na področju stvarstvenega nauka stopijo pred naše duhovne oči odkritja, ki so bila po znanstvenih raziskavah opravljena o sestavi in bitju atoma. Atomski nauk novejše znanosti Za atomski nauk novejšega časa imajo posebno važnost preiskave in miselna dogajanja dveh raziskovalcev Angleža Ernesta Rutherforda (roj. 1871) in Danca Nils Bohra (roj. 1885.). Tem dvema razsvetljenima možema znanosti se je posrečilo z opazovanjem, zaključki in računsko dokazati, da atom ni (nedeljiv) pragradbeni kamen svetovne novi (materije), temveč ta ustvarjena mala tvorba obstoja še iz veliko majhnih enot in sicer elektronov ali mogočnih isker, ki se v atomu nahajajo v podobnem medsebojnem razmerju in redu, kot sonca in planeti v velikih svetovnih telesnih ozvezdjih. Okoli, v notranjosti z življensko silo nabitim redovnim središčem (imenovanem atomsko jedro), kroži po tirih različnih premerov z določenimi velikimi hitrostmi, neka bolj ali manj številčna jata mogočnih isker in ustvarja z njenim središčem življensko zbirno točko, neko po Božjem načrtu, oblikovano skupnost. Ta (po Lorberju iz Boga izhajajoča, čisto duhovna) središčna iskra je očitno (kot v velikih sončnih sistemih) vladajoča sila, ki (po Lorberju izhaja iz Luciferja, večinoma še malo voljna) vzdržuje planetarno iskro z duhovno močjo v njenih božjehotenih tirih in hitrostih. Enostavno redno kroženje okoli čisto duhovnega središča, je pravo. Kar naj se tukaj v mali atomski tvorbi (z Luciferjem zapadlo v zunanji protired) praživljenska iskra na duhovni šolski poti nauči za vrnitev k Bogu. Znanstvena opažanja so dognala, da obstaja resnično tudi posebno preskakovanje v notranjosti vse do končne združitve s pozitivnim jedrom. Lorber o atomskih prasestavnih delih peščenega zrna Kaj pa bodo rekli današnji učenjaki, če slišijo, da je preprosti Gospodov hlapec Jakob Lorber že leta 1847. – v času, ko si še ni noben znanstvenik upal misliti nakaj takega – po razsvetljenosti teh stvari vse odkril in na primeru sestave peščenega zrna preroško sledeče podal bit in obliko atoma: “Peščeno zrno, gotovo najenostavnejši mineral, je tako umetnostno sestavljeno, da bi bili tudi vi prizadeti od čistega začudenja, če bi mogli zazreti, kako čudovito je v samem sebi sestavljeno. Tu bi odkrili količino najrazličnejših kristalov, tako v redu skupaj združenih, da bi jih najspretnejši računar ne mogel tako točno izračunati. To pa je še najmanj. Če bi mogli te posamezne kristale natančneje preiskati, bi našli, da so vsi nič drugega, kot skupek samih živalskih mrličev, kot neke vrste infuzorijev (znanstveno najmanjše kemično povezane molekule), ki so najmanjši že napredujoče vrste, ki pridejo na vidik v kipeči vodni kapljici. Če bi potem zopet pobliže preiskali te infuzorijske mrliče, bi odkrili v vsakem brezštevilno množico atomskih živalic, ki so služile za časa življenja tem, sedaj v kristalih zlepljenim infuzorijem, kot hrana. In če bi vam bilo mogoče takšno atomsko živalico preiskovalno opazovati – seveda bolj z duhovnimi, kot z ostro oboroženimi telesnimi očmi, bi odkrili v vsaki taki atomski živalici mali lupinasti globus (miniaturno svetovno skupnost), v kateri se v najmanjšem merilu pokaže celotno vesolje, kot naslikano! Združite tu milijone (takih atomov) skupaj v takšen kristalček, ki je sestavljen iz tisoč infuzorijev (molekul) in peščeno zrnce in sto takih kristalov, tako si boste vsaj najmanj mogli napraviti majhen pojem o visoki umetniški gradnji tega navadnega mineralnega koščka! Tukaj v tem, po Lorberju 1847. leta odkritem, je tako veliko svetovno pretresljivo odkritje Rutherforda in Bohra predvzeto in podano, da je atom kot duhovna živeča modrost (“živalica”) - slika vesolja v majhnem merilu! Atom – življenska priča živega Boga Skozi velika odkritja o gradnji in biti atoma so bila pridobljena tudi o biti materije, tako imenovanega svetovnega gradiva, povsem drugi znanstveni pogledi. Spoznalo se je, da ne obstoja prav nobena “tvarina” v starem materialističnem pogledu. Kajti prav prividen tvarni atom se je odkril kot čisti močni iskrin sistem, na katerem ni bilo opaziti nič več nekaj “snovnega”. Tako so naenkrat padle skupaj z odkritjem Rutheforda in Bohra osnovne materialistične mehanske razlage. Tako so morali zastopniki teh temnih, brezbožnih naukov, očistiti polje. Razveseljujoče je videti, da v učenem svetu, na osnovi ostroumnih opazovanj in posledic, dandanes vedno bolj pridobiva gledanje, da ni tista posebna močna atomska iskra – skupnost atoma, noben “mrtev”, določenim zakonom “slepo” poslušni mehanični sistem, temveč kakor navaja Lorber, neko duhovno živo nekaj, neko živo bitje, najpreprostejše vrste “živalica” z določeno inteligenco in močno voljo. Tako smemo upati, da bo ponosna znanost napredovala skozi ozka ponižna vratca atomskega nauka stalno proti kraljestvu duhovnega svetovnega spoznanja! Tako naj ti učenjaki bodočnosti končno zopet, kot njihovi veliki stanovski tovariši Kepler, Newton, Faraday, Robert Mayer in mnogi drugi - srčno razumeli, kar Lorber izreka v preprostih verzih: “Se mora vedno iti na visoke gore, za spoznati Božje vsemogočne poteze? Tudi v pršici moreš ti take najti, in atomi morajo ti Boga oznaniti!” Januar 1996. A.R.

Narobej, Bog Satana ni ustvaril kot zlega, ampak je Satana zavedel njegov napuh, ker je kot ustvarjen hotel biti Bogu enak in še večji. Res pa je tudi MOŽNOS ZLA Božje delo, ampak Bog v to nikogar ne sili. Je posledica svobodne volje, ki pa je nujna za doseganje samostojnosti. Brez tega bi bil človek zgolj programiran robot, in nikoli človek. Svobodna volja brez možnosti izbire zla ni več svobodna volja. Spet narobej, Sveto pismo izrecno pravi, da ima človek od Boga dano svobodno voljo. Ne zgolj navidezno, ampak dejansko. Hočeš razlagat nekaj, kar zelo slabo poznaš. Tukaj je šlo za izrecno zahtevo Mojzesa (in ne Boga) faraonu, da naj izpusti Judovsko ljudstvo iz suženjstva, in ne za to, da bi bog faraona kaznoval za njegove grehe. Poleg tega, če faraon ne bi imel svobodne volje, se tej zahtevi ne bi mogel upreti, in bi ji kot programiran robot takoj ustregel. Vendar ji ni, in to večkrat. Ga je pa Mojzes opozoril na posledice. Sta pač padla na testu svobodne volje, se zgodi To spet kaže na to, da človek ima svobodno voljo. In zakaj miljonkrat degeneriran A je v tvoji rodbini navada, da se bratje in sestre poročajo med sabo Sori , če se mi pa tvoji argumenti res zdijo neumni Cerku se sklicuje na to ? To je pa res dober argument, da je temu res tako Je pa to jasn pokazatelj, kolk si SAM (brez cerkve) sposoben razumet sveto pismo Verjetno nis razumu poante; ne gre za to, da bi bilo možakarju do rahlega napredka, ampak je govora o tem, kakšen nauk je podajal Jezus; in je še danes kot tak podan v evangelijih, seveda samo za tiste, ki jim ni argument, kako cerku razlaga, alfa in omega, tako kot teb (glej zgornji vrstico).

Hvala. Tud tebi lahko noč! Res se odpravljam spat, bomo jutri nadaljaval (oiroma še doens, glede na to, da je že čez polnoč.)

Resnico in jasno videnje itak že imam Dejstva so pa taka: Resda so zapovedi dane, ampak to, kako jih ljudje stalno kršjo, je zgolj dokaz tega, da imajo ljudje res svobodno voljo, če ne jih ne bi mogl kršit. Torej je svobodna volja dejstvo, in kot tako povsem jasen, in nič šibak argument. To tvoje prepričanje je zgolj odraz tvojega (ne)razumevanja tega, kar uči Biblija, ne pa odraz biblične miselne zasnove. Saj ne moreš pisat o nečem, kar ne razumeš. In kakšne peklenske muke naj bi človek trpel še za časa svojega življenja, če se ne zateče k Bogu? Kje to v bibliji piše? In o kakšni skušnjavi hudiča govoriš? vsakdo se sam odloča, če hoče, se skušnjavi upre, če ne, pač ne. Zakaj se ne bi mogel? Kar pisariš, je čista bedarija. Tisto, s čimer ti razpravljaš, je tisto, kar uči cerku, in je neskončno daleč od tega, kar učijo evangeliji. Naj za boljše razumevanje vzamem samo en delček iz Lorberjevega dela; "Osvoboditev od jarma ceremonij in postave S tem vam dajem Božji in življenski nauk, ki je tako daleč od vsake ceremonije kakor en nebesni pol od drugega; tu ni treba sabata, templja, molilnice, posta, lastne Aronove palice in plašča, dvorogega pokrivala za glavo, skrinje zaveze, kadilnice ter blagoslovljene in še manj preklete vode! V TEM NAUKU JE ČLOVEK V SEBI VSE V VSEM IN RAZEN SAMEGA SEBE NE POTREBUJE NIČESAR. V starih, zglednih naukih je bil človek, ki je le deloma čedalje bolj žlahtnil samega sebe in se oblikoval v resničnega duhovnega človeka, predstavljen še povsem materialno, zato ga je bilo tudi treba predstaviti v raznovrstnih, duhu ustreznih oblikah, posodah in ceremonialnem ravnanju. V tem Mojem novem nauku pa je človek povsem zedinjen v sebi in s seboj kot v eno točko, tako kakor Jaz z vsem Svojim prejšnjim, pravečnim in neskončnim božanstvom tukaj kot na eni točki stojim pred vami in vam pravim, da odslej Božjega kraljestva in njegove pravičnosti ne boste več iskali v jeruzalemskem templju ali na Garizimu in tam molili Boga, ampak boste lahko takšno bogoslužje opravljali povsod, kjer je človek. Človekovo srce bo živ tempelj resničnega, enega in edinega Boga in dejavna ljubezen bo edino resnično bogoslužje in ljubezen do Boga bo Njegovo edino čaščenje! Ker pa si resnične ljubezni do Boga ni mogoče niti zamisliti brez dejavne ljubezni do bližnjega in te ne brez ljubezni do Boga, sta obe ljubezni pravzaprav ena sama ljubezen in torej isto čaščenje Boga. Kdor ima to v sebi, ima vse, vso postavo in vso preroštvo, zedinjeno v svojem srcu in ne potrebuje ničesar več." (J. L.) P. S. "Če pa boste kakšno staro ceremonijo le povezali s tem Mojim naukom in začeli praznovati nekatere spominske dneve in le kakšno malenkost iz templja, se bo to iz leta v leto povečevalo in v več stoletjih postalo resničen znani Avgijev hlev, ki ga bo nazadnje spet treba očistiti s splošno sodbo." (J. L.) Mogoče me boš poskusu prepričevat, da krščanstvo uči nekaj drugega, kot je tukaj opisano. Ampak povem ti, vzem v roke evangelije, pa še kaj preber, pa boš vidu, da je točno to, kar je tu opisano. No ja, mogoče še kakšen drug kontakt

Nič ni greška. Bog nikoli ni ustvaril nič slabega. Čeprav je Bog stvarnik vsega. In tudi zlo obstaja. Tistim bolj neumnim bi se to zdel protislovne trditve. Ampak še zdaleč niso. Odgovor je preprost. V osnovi je Bog vse ustvaril dobro. Kar je postalo slabo, je postalo slabo KASNEJE po lastni svobodni volji. Tako lahko zgornje trditve, čeprav na prvi pogled protislovne, povsem držijo.