emanuel

Podatek sem zasledil zadnjič v pismih bralcev v Sobotni prilogi. Ni pa mogoče govort o tem, da se da z razumskimi argumenti dokazat, da Bog ne obstaj, kot tudi ne, da ne obstaja. Znanost pač še ni prišla do konca. Gre bol za vprašenje zavesti. A bi tebe lahko kdo prepričal, če vidiš na primer kakšno lepo novo stolpnico, da ta stolpnica nima arhitekta, ampak so delavcem pripeljal material, pa so mal zidal, pa je kar ratala stolpnica? Verjetno nobenega, ki se spozna vsaj mal na arhitekturo, v to ne bi mogli prepričat.

Mogoče maš celo prav. Verjetnost, da bi se življenje samo razvilo je približno tolikšna, kot možnost, da bi na primer 30 let vsak teden igral loto, in VSAKIČ zadel sedmico. In verjetnost, da imaš prav, je enako velika.

In od kje imamo ljudje moč, da se plodimo in množimo? Smo si to sami ustvarili? Si pač mal preveč pripusujemo zasluge za nekaj, za kar nimamo nobenih zaslug. Res je, iz "blata " smo. Če razstaviš človeka na kemijske elemente, kater element je "živ", da daje življenje In kako je nekaj, kar je sestavljene iz same mrtve materije, lahko živo? Vse življenje je iz boga, in ni življenja izven Boga!

Če se ne motim, nekje v enem Evangeliju tud piše, da smo ljudje pred Bogom vsi enaki . Torej tvoja trditev, da tega ne uči, ne drži. Da pa imamo ljudje moč ploditve, pa zaslug za to ne moremo pripisovat sebi, to je dar Najvišjega, in le njemu gre vsa zahvala za to. Itak pa ni moj namen delat reklamo za Biblijo, tako in tako je to najbolj brana knjiga. Je bolje vzet v roke kaj iz Novega razodetja, za boljše razumevanje.

Duhovščina je zmeraj ista Ampak tudi Bog je vedno isti

Tole je pa mal presenetljivo. Štir leta po štir ure na dan Kolk ceremonialnosti In kaj si pričakovala od tega Naj navedem sam tole; In zdaj najpomembnejše vprašanje: Zakaj človek, ki si je pošteno prizadeval, ni mogel doseči prerojenje duha ? Prav zato, ker je delal dobro samo zato, da bi prerojenje dosegel. Kdor ljubi Boga in bližnjega zaradi kakšnega drugega nagiba kot Boga zaradi Boga in bližnjega zaradi bližnjega, ne doseže popolnega prerojenja duha, ker je prerojenje duha najbolj neposredna zveza med Bogom in človekom. Z nepravim nagibom človek zmeraj postavlja medse in med Boga ločilno steno, ki pa je, čeprav še tako tanka, nepropustna za duhovno svetlobo, zato človek ne more postati eno z Božjim duhom. Dokler pa se z njim ne združi, ni mogoče govoriti o popolnem prerojenju duha." (VJn5 160:4-6) Pa velik sreče pri razumevanju P. S. A si slučjno kaj takega slišala pri mašah?

Se opravičujem, ker tako pozno odgovarjam, sem bil zadržan, potem sem pa pozabil na to temo. In zakaj jo ljudje razumejo narobe? Ker je duhovščina manipulirala. V evangelijih nič ne piše o tem, da je treba kupovat odpustke, ter kakšna je na primer cena za pedofilijo in krvoskrunsvo, za kar recimo odpustke lahko proda samo Papež. Še več, prav nič v Evangelijih ne navaja na to. In kdo je kriv za to, da je duhovščina manipulirala? Ljudje so pač duhovno leni, većinoma skrbijo zgolj za svoje posvetne namene, in duhovnost zreducirajo na to, da gredo v nedeljo in največje praznike k maši, kjer ji župnik pač nekaj malega prebere in razloži pač tako, kot hoče. Pač, župnik živi od tega, pa naj skrbi za na še duše. Pol pa pride tako, kot pač pride. Če pa se najde nekdo, ki na kaj opozori, ga duhovščina proglasi za krivoverca, in nahujska ljudi proti njemu. Tako potem pride do tega, da Cerkev lahko celo prepove branje Biblije ljudem pod grožnjo smrtne kazni. Za kar pa so si ljudje sami krivi zaradi svoje duhovne lenobe. In za koga je potem sploh Jezusov nauk? Pa poglejmo. "Prijatelj, kakor je zdaj (v Jezusovem času), tako bo znova po skoraj dva tisoč letih za nami (to je sedaj), začelo pa se bo že veliko prej! Tu je zdaj judovstvo veliko hujše od poganstva-pri poganih namreč razum še nekaj velja, Judje pa ga teptajo z nogami; v tistem času pa bo Moj nauk, torej krščanstvo, hujši kot sta zdaj judovstvo in poganstvo skupaj. Tedaj bodo ljudje v veliki stiski. Luč resnične žive vere bo ugasnila in ljubezen se bo povsem ohladila. NAPUH premožnih ljudi bo presegel vse meje in vladarji in duhovniki se bodo imeli za veliko več kot je zdaj Judom njihov nepoznan Jehova in poganom Zevs." ... "Seveda bo prišlo še do marsikakšnega boja med Mojimi otroki in otroci sveta, ker bo Mojih na svetu zmeraj manj kakor otrok sveta; toda na koncu bodo vendarle Moji zmagali nad svetom in ta jim ne bo mogel storiti nič žalega več. Naj se vam zdi zdaj vsa materija še tako trdna in neuničljiva, se bo nazadnje vendarle morala umakniti OBLASTI DUHA." ... "Da, moj prijatelj, zavoljo tistih ljudi, ki v to ne bodo verovali in bodo to, kar od Mojega nauka slišijo zaradi svetnega dobička še pokvarili, Jaz Svojega življenskega nauka tudi nisem dal; za mogočo in nadaljno izobrazbo duš takšnih ljudi imam namreč še neizmerno veliko velikih šol v vsej neskončnosti. Ta nauk namenjam le Svojim pravim otrokom na tej zemlji in ti se ne bodo nikoli uklonili oblasti prevare sveta, temveč se bodo z diamantno trdnostjo držali večne življenske resnice. Kaj nam mar vsi svetni ljudje? Vsi imajo priložnost stopiti v vrste Božjih otrok. Če to resno hočejo, naj jih pri tem nič ne ovira, in če nočejo, naj počnejo, kar hočejo, in potem vam tudi ni treba več skrbeti zanje! Glej, tako je s temi stvarmi. Jaz namreč nisem prišel, da bi morda svet odrešil njegovih starih vezi sodbe, ampak le, da bi Svoje otroke osvobodil sveta in njegove sodbe. In kar in kakor zdaj delam Jaz, tako boste delali v prihodnje tudi vi in vaši nasledniki." Pravzaprav igramo dobljeno igro , sam še dokončat jo je treba. In ko se bo materializem dokončno zlomu, potem, ko bo dosegel svoj vrh, bo na to našo zemljico prišel Novi Jeruzalem (to je Božji prestol), in bo ta zemljica prostor Božjega prebivališča.

Pozdravljen! Se mal vračam v tole temo. S tem se ne bi čist strinjal. Po moje gre bolj za problem, kako se stvari razlagajo, saj se razne cerkve (z RKC na čelu)vedno trudjo napeljat vodo na svoj mli, kot pa za to, da bi bila Biblija kaj zlo spremenjena. O teh manipulacijah bi lahko pisal na dolgo in široko. Tudi, ko berem NR, in so vmes navedeni odlomki iz Evangelijev, se mi zdi, da se stvari v veliki meri ujemajo. Tudi očitki pismoukom in farizejem gredo bolj v smer tega, da stvari učijo v svojo korist, kot pa, da bi spreminjal Biblijo. (razen tega, da so 6. in 7. Mojzesovo knjigo "zbrisal", in uporabljal sam prvih pet). Mogoče pa nism bil dost pozoren, saj nism šel preverjat v Evangelije? A mi lahko navedeš par primerov, kjer naj bi bili evangeliji spremenjeni?

Če pa v Svetem pismi ne najdeš nič duhovnega, pol ti pa res ne morem več pomagat In ker je omenjeno delo pisano večplastni, ni probelm, kaj bomo pol bral. Seveda isto delo, ampak s še večjim razumevanjem

Vsak razume po svojih zmožnostih. Ker je Sveto pismo pisanio VEČPLASTNO. Glede na to, da je že brat Bojante razložil, da obstaja tudi Novo razodetje, je vprašanje, zakaj ga ne spremenijo, povsem nesmiselno. Janezov Veliki Evangelij je napisan zelo obširno. Lorber je na primer tudi ponovno napisal izgubljeno Pavlovo pismo skupnosti v Laodikeji. V začetku krščanstva je bil na primer najbolj bran Jakobov evangelij, ki so ga kasneje zaradi neavtentičnosti umaknili, vedar se ga sedaj zopet lahko dobi v malce skrajšani obliki pod naslovom Jezusova mladost (zelo priporočam , je treba prebrat, se bo potem mogoče lažje razumelo, zakaj so se ljudje v času, ko krščanstvo še ni bilo množično, oprijeli Jezusovega učenja). Potem je tukaj še knjiga Trije dnevi v templju, ki prikazuje 3 dnevno rapravo 13 letnega Jezusa s tempeljskimi pismouki in farizeji (zgodovina bi se obrnila povsem drugače, če bi pismouki in farizeji tedaj priznali, da je Jezus tisti, ki so ga napovedovali stari preroki). Kdor na stvari gleda bolj duhovno, tudi bolj razume duhovne prispodobe, kdor pa ne, pa še vseeno najde dovolj zase, in sčasoma tudi vse bolj razume duhovni pomen.

Po mojem sem že kdaj pokukal, sam se tega žal ne spomnim Je bilo pa moje vprašanj postavljeno bol retorično, v smislu, da stvari ne moremo poenotiti. Iste sorte ptiči pač letajo skupaj, in v duhovnem svetu se vsak najde v družbi tistih, ki so mu duhovno blizu. Življenje pač ni igra, v kateri zgolj nabiramo izkušnje, ampak ustvarjamo sami sebe in svoj svet. Ni zastonj rečeno, zbirajte duhovne zaklade, ne materialnih. Zakaj za vsakogar bo hitro prišel čas, ko nič materialnega ne bo moral nesti s sabo. Računat na to, da bomo pač lepo zdrsnili s tega sveta, potem pa lepo sam mal premišljevali, in se spet rodili, je po mojem pač mal lahkomiselno.

Mnenja so različna, v temi "ali obstaja večni pekel" lahko zaslediš raznorazna mnenja. Meni, na primer, se tvoj model razmišljanja zdi nekako preveč poenostavljen, po mojem bi rekel, da delno drži za bolj povprečne duše (recimo vice ). Sem že omenil, da pekel ni prostor, kamor Bog meče grešnike za kazen. Pekel so ljudje ustvarili sami, oziroma je nastal sam. Da ne boš mislil, da je moj miselni model sledi cerkvenemu učenju za rajo , en opis nastanka pekla; "Nikar naj nihče ne izmed vas ne misli, da sem Jaz nekoč tudi že ustvaril pekel! To naj bo daleč od Mene in vsakega izmed vas! Prav tako ne mislite, da je pekel kraj za večno kaznovanje zločincev te zemlje! Nastal je sam iz tistih mnogih človeških duš, ki so se na tej zemlji norčevale iz vsakega Božjega razodetja, tajile Boga, delale le tisto, kar je ugajalo njihovi zunanji čutnosti, ter se nazadnje dale po božje častiti in svojim dvorjanom naročile, naj vse ljudi poučijo, da so sami bogovi in da jih mora ljudstvo moliti, kot je to počel Nebukadnezar v Babilonu. Znova so izumili malike in ljudstva prisilili, da so jih častila in jim prinašala velike darove; kdor pa se je upiral, so ga najgrozoviteje mučili" Kako "zdrsnemo" iz nazadnje uporabljenega telesa, in kam "zdrsnemo, pa je spet zelo različno. Še en opis odnosa med dušo in telesom: "Telo samo, kakršno je, kot mrtva materija ne bi moglo ničesar videti niti slišati, vohati in okusiti, če ne bi imelo žive duše v sebi. Telo je torej le zasilno orodje duše, seveda zgrajeno in urejeno tako, da ga duša lahko uporablja za zunanji svet. S pomočjo telesa torej lahko navzven gleda, posluša in občuti zoprno in prijetno. Lahko se premika z enega kraja na drugega in z rokami opravlja mnogovrstna dela. Telesne ude usmerjata razum srca in njegova volja; kajti telo samo nima niti razuma niti volje, razen če duša zaradi svojih posvetnih in čutnih skomin sama preide v meseno in se v svojem mesu tako zelo izgubi, da v njem izgubi zavest svojega duhovnega jaza. Tedaj postane seveda tudi ves njen razum z voljo vred povsem mesen. V tem primeru pa je duša toliko kot mrtva in se ji zdi noro, če sliši kaj o čisti duhovni samostojnosti in duhovnem življenju po telesni smrti. Toda celo takšna mesena duša po nadvse bolečem odpadu telesa v resnici ne umre, ampak živi naprej v svetu duhov; toda njeno življenje je potem prav tako borno kakor njeno spoznanje in samozavest v povsem duhovni sferi. No, takšna duša potem onstran seveda živi le tako kot v nekoliko svetlejših sanjah. Pogosto ne ve, da je že kdaj živela v katerem drugem svetu, ampak živi in ravna v skladu s svojo privajeno čutnostjo. In ko jo svetlejši duhovi, ki se ji razodenejo, opozorijo in jo poučijo, da je zdaj v drugem in duhovnem svetu, tega ne verjame ter zasmehuje in žali tiste, ki so ji povedali resnico. Zelo veliko časa je potrebno, preden takšna posvetna in pomesenjena duša onstran doseže jasnejše spoznanje. Ko pa postaja čedalje svetlejša, se ji vrača tudi spomin po stopnji njene posvetlitve in potem lahko vidi, sliši in čuti vse, kar se dogaja na zemlji, nad zemljo in v zemlji. Če pa duša že na tem svetu po duhovnem prerojenju postane popolna in s tem že tu zrela, ter jasno zaznava povsem duhovne in nebeške stvari, začne tudi pravilno in stvarno gledati na celotno materialno stvarstvo v sebi in ve za vse, kar se dogaja celo v luni in soncu, kaj so zvezde in čemu so bile ustvarjene ter kaj vse je na njih in v njih. Ko pa je takšna popolna duša odrešena svojega težkega telesa, je njeno gledanje povsem podobno Bogu in potem lahko – če to hoče – vse vidi, vse sliši, vse ve in vse čuti." Mimogrede, a še nikoli nisi slišal za nižji in višji astralni svet

Tale tvoja izjava "Ljubezen se ne omeji, kdor ima rad ima rad, sebe in druge" mi pač deluje malce naivno . Kako je potem lahko nekdo sebičen, in mu je pomembna samo lastna rit Res je, da nekatere religije svoje učenje zlorabljajo za strašenje in manipulacijo zaslepljenih vernikov ter priložnost za povzdigovanje svojega načina verovanja nad druge. Toda na tej točki so si vse religije podobne, tudi budistični menihi živijo v samostanih, kjer prakticirajo duhovnost. Pa se tukaj sploh ne zagovarja kakšen asketizem, samo rečeno je, da pač (citiram) "vsakovrstna pohota in pravo meseno vlačuganje" in duhovni razvoj ne gresta z roko v roki, ampak ga pretirana težnja po zadovoljevanju lastnih užitkov zaduši. In kaj praviš na moje mnenje, da nikakor ne gre za to, da bi Stvarnik ljudi za kazen metal v pekel, ampak ljudje sami izbirajo pekel (tukaj mi verjetno ne moreš očitati, da zagovarjam stališče srednjeveške cerkve )

Res je, najprej je ljubezen do samega sebe, ampak potem je ljubezen do bližnjih, potem ljubezen do neznancev, in nazadnje celo ljubezen do sovražnikov. Če pa se ljubezen predvsem omeji na ljubezen do samega sebe, je to samolubje, kateremu bi lahko rekli greh. In kdor ima raje ugodnosti, ki mu jih ponuja ta minljiv in mnogokrat trd in pokvarjen svet, kot pa tisto, kar je duhovnega, je pač na napačni poti. Kdor svojo ljubezen veže na ta svet, se tudi veže na ta svet. Ni eno ljubezen in drugo vezanost. Versko povzdigovanje greha in kazni Duhovni svet ima svoje zakonitosti. Tako kot jih ima fizika. Če kdo skoči v prepad, se pač polomi. Tako preprosto je to. To je tako, kot če bi šel nekdo v megli v gore, pa bi ga prijazen in izkušen popotnik opozoril, da bo padel v prepad in se polomil, če bo nadaljeval po tej poti. Prvi pa bi se razjezil in prijaznega ter izkušenega gornika nahrulil, kaj, a mi groziš, da me boš polomil, če grem po tej poti. Sploh pa očitno čist zgrešeno razumeš "greh in kazen". Nikakor ne gre za to, da bi Stvarnik ljudi za kazen metal ljudi v pekel, ampak jih pred peklom rešuje, kolikor more, ne da posega v svobodno voljo ljudi. Ljudje sami izbirajo pekel.

Do Judov je bil kritičen, je večkrat omenjeno, da so pogani v mnogočem še boljši od judov, ki so se imeli za "božje otroke", da bi pa omenjal homoseksualce, se pa ne spomnim, čeprav sem kar nekaj prebral. Njegovo pisanje pa res ni diplomatsko in povsem "politično korektno", ampak njegovo pisnje je za vse večne čase, in ne za trenutno "politično korektnost", ki se itak ves čas spreminja, zavijanje v diplomatsko latovščino pa bi vse zvodenelo. Sicer pa je tudi Jezus farizejem v obraz povedal da so taki, kot njihovi pobeljeni grobovi, na zunaj lepi in beli, znotraj pa polni truhnobe in gnusobe.

Hvala za kompliment In kaj te je tako zmotil? Mogoče tole? "Kakršnja bo potemtakem človekova notranjost tu, takšen bo tudi onstran njegov svet, ki si ga bo sam ustvaril iz samega sebe in potem na njem ali v njem živel, dobro ali slabo.(VJn6 33:9) In kakšen naj bi bil lahko človekov duhovni svet po njegovi telesni smrti, če ne tak, kot je duhovni svet v človeku? Vsak naj pač predvsem zbira duhovne zaklade, ne materialne?

Ena možganska polovica deluje racionalno, druga pa intiutivno, ena čas dojema linearno, druga razume neskončnost, in med njima NI nepremostljiv prepad, ampak sta med seboj povezani. Na žalost pa ne tako, kot bi bili lahko, zaradi preveč racionalnega razmišljanja sodobne družbe, se je nekako podrlo ravnotežje. Na eni medicinski fakulteti so delali preizkus, ko so enemu razredu slušateljev priključili tudi predmet iz umetnostne zgodovine, študij slikarstva iz enega obdobja. In so ti študentje dosegali občutno boljše rezultate tudi pri drugih predmetih in potem v praksi. So lažje dojemali pacienta kot celoto, in niso gledali samo nepovezane delčke.

Če Bog je, pač je, pa če se še tako prepričaš in verjameš, da ga ni. Iz tega vidika je tvoja vera prazna, le psihološki efekt!

Ne gre za to, kaj hočemo, ampak kaj spoznamo. Da človen ni zgolj inteligentna žival iz kože in kosti, ampak duhovno bitje, ki zgolj začasno prebiva v materiji. Da imamo v sebi potencial, da s svojim duhovnim razvojom postajamo Bogu vse bolj podobni, tako kot otroci odraščajo, in postanejo odrasli ljudje. In gre za simbolično izražanje, za analogijo naravnega in duhovnega sveta.

Tudi, ko človek odraste, in oče ter mati ne bedita nad njim in ne skrbita več zanj, in se sam preživlja, je oče še vedno oče, in sin še vedno sin. Kajti sin je izšel iz očeta, in ta odnos se ne more spremeniti.

To je zgolj umetniška upodobitev! V izvirnih Mojzesovih desetih zapovedih je bilo celo izrecno prepovedano kakršnokoli upodabljanje Boga. Tudi Hinduizem (Bramanizem) je v osnovi monoteistični nauk, zaradi upodabljanja različnih Božjih lastnostih pa se je postopno cel kup Bogov. Tudi rimsko poganstvo se je razvilo na ta način.

Zmeraj se pač ne mormo v vsem strinjat Je pa res, da smo mel dost kulskih debat. In s tistimi, ki niso žaljivi, poskušam bit argumentiran in prijazen, tudi, če se ne stinjam s stališči, mogoče kdaj sicer preveč direkten za koga. (Hvala za tole "umirjeno in argumentirano, tudi blago in prijazno" )

Pravzaprav je vse, kar je, iz Boga, in ne Bog iz vsega. Ne mormo vse, kar je, zmetat na en kup, in rečt, to je pa Bog, ker je Bog Stvarnik vsega, kar je. Oziroma, Bog je VEČ, kot vse materialno stvarstvo, vsi ljudje in vsi angeli SKUPAJ!!!

Vau, kok si hitra Pa lepo, da se ti zdi lepo, da sem spet "nazaj"

In kot je kapljica vode v oceanu, je človek v Bogu, če smem dodat In Bog verjame v tistega, ki vanj verjama.