Kabalist

Se strinjam. Toda brez zaupanja in vere ni realizacije. Ko se podaš na neko duhovno pot, imaš najprej zaupanje in vero. Sčasoma s pomočjo navodil in napredujočih izkušenj pridobiš pravilno razmišljanje in pravilno delovanje (kaj je pravilno razmišljanje in pravilno delovanje, je specifično za izbrano duhovno pot - sprejemljivo je vse, kar ni v nasprotju z moralnim sistemom družbe, katere del si). Praktično izvajanje nekaterih vaj, praktično življenje in zavesten napor te pripeljejo do realizacije - ko ugotoviš, da se skozi tebe ne pretaka tvoja, temveč božja volja in tej božji volji dopustiš, da deluje iz tebe. Razni učinki, ki se slehernikom zdijo čudeži, so samo stranski učinek, ki te ne sme zmotiti.

Se strinjam. Neko duhovno izročilo je vedno splet dvojega: 1. Navodila za duhovno prakso 2. Filozofije o ustroju sveta in človekovega mesta v njem Duhovna praksa mora omogočiti praktiku (-ki), da ob sledenju navodila doseže izkušnjo, katero opisno ponuja filozofija. Duhovnost, ki samo filozofira o možnostih in operira z besedami, ne pa konkretno prakso, je sanjarjenje, namenjeno utehi slabotnih. danes je razširjeno silno veliko kvaziduhovnosti, ki mešajo vse z vsem in ponujajo predvsem obilico ne ravno dokazljive filozofije brez natančne prakse za duhovno napredovanje. Branje o duhovnosti je v tem primeru podobno samozadovoljevanju pri seksu.

Žal je tako, če hočeš skopati jarek, moraš v roke vzeti kramp in lopato. Kako s krampoim in lopato, pa potrebuješ navodilo, ne pa pleteničenja o smislu. Smisel mora vsakdo sam najti, kajti vsaka oseba je unikaten univerzum. Sam nikoli ne želim nikomur predavati o smislu življenja ali čem podobnem. Prodajalci megle pa to morajo. S prodajanjem raznega duhovitniškega okrasja se pač odlično služi cekin. Ljudje žal mislijo, da se smisel bivanja odkriva v knjigah. Samo v bližnjo knjigarno grem ali preberem kakšen oglas za duhovne storitve in dobim vpogled v dejstvo, da je denar sveta vladar. Moje pisanje je razumljivo vsakomur, ki ima povprečno znanje slovenskega jezika in povprečno splošno izobrazbo. Splošna izobrazba ni samo ozko usmerjeno poznavanje žargona duhovnosti, kateri slediš, temveč osnovna znanja o svetu, ki nas obkroža. V knjigah najdeš splošno izobrazbo, a smisel življenja odkriješ v konkretnih življenskih okoliščinah. Mogoče nekateri mislite drugače... pač imate pravico do tega.

Hecno. Mimogrede, nikogar ne nameravam učiti. verjamem, da ima danes kar precej ljudi težave s temeljnim razumevanjem pisane besede. V večini primerov se želim držati določenih standardov pisane besede, ker pač spoštujem vsakogar na forumu. Trud za kvaliteto jezika izhaja iz spoštovanja, ne pa nekega lažnega jezikovnega svetništva. Kabala je jezik simbolov in alegorij, kjer je v vsakem simbolu skrivnost znotraj skrivnosti. Kar je za nekoga banalno, morebiti malce odvito besedilo, je za drugega pomembno sporočilo. Vsak čas ima svoje vire modrosti.

Verjamem. Vsakdo ima v svoji greznici podzavesti svojega osebnega plavalnega trenerja - Peklenščka osebno. ta striček te poduči, da dobiš dermatološke težave, ako nikoli ne izplavaš.

Vatikan (nauči se zapisati pravilno) je politična tvorba. Če kdo tega nima v vidu, je res (milorečeno) nerazgledan. Katoliško krščanstvo je zmes Ozirijanskega mita o vstajenju, božji sodbi, grške platonske filozofije, rimskega politeizma in poganstva ter čuta za politični utrip časa. Vsak kult ima v času svojega začetnega širjenja nešteto verzij in po zakonu močnega ali spretnejšega se obdrži samo najmočnejši v danem trenutku. Krščanstvo je evolucija, ki se dogaja z vedno manjšimi koraki. A duhovne vaje Ignacije Loyolskega niso nič slabše od katerega drugega sistema za osebnostno rast. Cerkev je zbir politike in duhovnosti in od vsakogar je odvisno, kaj od tega si bo vzel. Našli bodo še več zapisov o Jezusu, a vsi bodo v duhu takratne revolucije gnosticizma, katero se je ohranilo tudi v sodobnem krščanstvu. Prebral sem nekaj teh izgubljenih in najdenih evangelijev in vsi so bolj ali manj gnostične narave. To ni nič slabega, a v njih ne piše nič novega. Uradni štirje evangeliji so, kot sem omenil, kompromis in tudi v njih se marsikaj skriva, a te skrivnosti no nepozornemu bralcu oz. nepoznavalcu skrite. Njihova lepota je v tem, da lahko uči osnovne morale tudi nerazgledane ljudi.

Preprosto, ker temeljno znanje genetike izključuje pojav indigo otrok kot nekaj, kar temelji na genetiki. Indigo otroci temeljijo na socioloških gibanjih sodobne družbe in so proizvod drugačne organizacije družine in drugačnih odnosov v družini. Vse, kar sem o tem prebral, kar dobro dokazuje to mojo trditev. Človeški genom ni tržnica, temveč sistem, ki se spreminja samo znotraj določenih spremenljivk. Vsa večja odstopanja se praviloma zaključijo z negativnimi posledicami. Res je, Indigovci (oziroma tisti, ki mislite, da ste po tej plati nekaj več), naredite si svoj forum!

Saj ni pomembno, če verjameš, ker dejstva o Bogu ne moreš spremeniti. Ne vem, če čisto razumem, čeprav vem, kaj želiš povedati.

Saj ne leti na tebe. Oprosti, če je morebiti tako izpadlo. Napisal sem na splošno, brez misli na konkretne osebe (čeprav jih je kar nekaj, tudi na tem forumu, a to ni moj problem). Komunikacija na forumih in tudi obče je stvar intelekta, morebiti intelektualne igre. Veliko ljudi govori o duhovnosti skozi prizmo svojih želja, napaberkovanih v različnih knjigah. večinoma gre za modne knjige, kajti resnično uporabni priročniki nič kaj ne nakladajo o duhovnih veličinah, temveč se ukvarjajo z uporabnim navodilom. Priklic nadangela je samo ena od tehnik z jasnim postopkom, namenom in potrebnimi pogoji za izvedbo. Samo duhovitneži potem nakladajo o nekih angelskih energijah, občutjih, sprejemanju ipd. fascinirani so s fenomenologijo, ne pa namenom. za osebno zaščito je dovolj dobra izvedba kabalističnega križa z malim očiščujočim pentagramom. Odlična in brezhibna izvedba le tega zadostuje za popolno zaščito. To sem bil prisiljen osebno izkusiti. Vsako zlonamerno čaranje se razbije na tej zaščiti. In kaj je treba za to? Tanka knjižica navodil s samo izvedbo in spremljajočimi aktivnostmi, ki ti dajo potrebne energije in sposobnosti. V čem je vsa umetnost? Zgolj v volji in zaupanju. A duhovneži imajo silne želje o bog ve čem. Sanjajo o komaj izgovorljivih pojmih in se jim ne sanja, o čem je govora. le slišati se mnora modno. A vsi vemo, kaj je danes duhovna moda. Nekoč sem že zapisal, da modno duhovnost druži nekaj ključnih besed. Namen tega besednjaka ni stvari narediti enostavne kot pasulj, temveč morajo zamegliti pot do nerazpoznavnosti. Ustvarjajo zmedo, kajti zmeda sili ljudi k odpiranju mošnjička za plačilo duhovnih uslug. A to je skoraj odveč.Za redno vadbo joge ne potrebujepš gore knjig in vsa mitologija okoli sveta, od koder je jhoga, je nepotrebna za izvajanje pranajame, darane, pratjahare ipd. delov joge. Potrebuješ samo verodostojnega učitelja, ki te usmerja in voljo ter prostor v domači izbi.

Ne gre za bežanje ali odlaganje, temveč preobrazbo in vzpostavljanje pogojev bivanja, ki ne prinašajo vzrokov bolečine. saj ne, da te kdaj ne zvije, a delaš na tem, da odstraniš vzroke bolečine in ne njene posledice.

Vsekakor se rad nasmejim. Saj si gledala Bryanovo življenje po Montyu Phytonu. Ljudek, pribit na križ si je zapel, naj na življenje pogledamo z lepe strani. V tisti sceni je več duhovnosti, kot v vseh knjigah. V vsem je treba najti kaj zabavnega. V vsakdanjosti vsak želi biti kar se da racionalen, a v duhovnosti mnogo ljudi izgubi mero. Ako bi ljudje tudi v duhovnosti uporabili samo košček zdrave pameti, ne bi prosperiralo toliko lažnih prerokov, bolestno navezanih na svojo božansko samopodobo, moč in seksualnost. Ne bi krožilo toliko resnično idiotskih izmečkov uma, katerim sledijo trume drugače normalnih ljudekov. Narava je organizirana tako, da izvrže vse, kar je nepotrebno za celovito ravnotežje. Če bi ljudje enako počeli s svojo pametjo, ne bi vsako leto izšlo toliko knjig, katerih vsebina žali najmanjšo trohnico zdrave pameti. Vprašanje je, kdo je v tej zgodbi svinja, kdo je biser in kdo je blato, da ne omenjam tistega, ki meče bisere.

Bolestna navezanost prinaša strah pred izgubo in posledično trpljenje. Z razvojem pozornosti pridobiš moč prepoznavanja in to da volji fokus.

Um je sposoben z instrumenti besednega zaklada dokazati karkoli. A umske špekulacije so prazne, če ni izza njih osebna izkušnja. Slepec sicer lahko pove vse o valovni naravi svetlobe, vendar nima izkustva o tem. Teoretično lahko obvlada lepoto sončnega vzhoda v gorah, a to znanje je zgolj tehnično, brez uporabne vrednosti.

Saj ni treba sprejemati bolečine. Sprejmi in uživaj radost življenja. Tukaj in sedaj dopolni svoje življenje. Bolečina prinaša strah, povezan z navezanostjo. Ko se rešiš spon strahu in navezanosti, je vse lepše.

Osebno ne verjamem niti v karmo, kot jo predstavljajo, niti v reinkarnacijo. Zakaj? Oboje je nepotrebno in megli jasnost mojega namena. Če odstranim krivdo prednikov, ostane samo moja osebna krivda, ako ta obstaja. Vem, da v linerano determinističnem svetu obstajata vzrok in posledica, ki pa sta lokalnega značaja, posledica fizikalnih zakonov peskovnika, imenovanega dejavni svet. Bog nikogar po prstih. Po prstih te okoliščine, ko preveč skreneš s poti svojega namena in te lastni napuh porine na pot strasti in absolutnosti svojega bivanja. Bog je VSE in zato ne potrebuje nikogar mlatiti. Bog je absolut, vendar ne v dobrem ali slabem, ker je pač... absolut. Gnostični pogled na svet je zgrešen, ker ustvarja umetno delitev, ki onemogoča pogled v bistvo. Ni večnega boja med dobrim in zlim, temveč boj znotraj Boga med potrjevanjem božjega razodevanja in silami samovolje, utelešene v človeškem božanskem kompleksu. Bog ni dober, ker ni slab, saj je VSE. Naš dejavni svet je zaradi svoje narave binarno organiziran, kar nam daje iluzijo, da gre za dobro in zlo. A dobrota ali zloba sta stvar definicije, ne pa absolutnega stanja stvari.

Hm, če predvidevam, da razumeš slovensko in da imaš vsaj nekaj splošne izobrazbe, potem ne bi smel imeti težav z razumevanjem. Morebiti pa se umazanih podrobnosti, katere sem navedel, ni modreno lotevati. Sebastjan, vsaka delujoča metoda osebnostne rasti pomaga. na začetku potrebuješ trenirati pravilno razmišljanje, pravilno zaupanje in pravilno delovanje. S tem pridobiš sposobnost pozornosti in prepoznavanja. Prepoznavanje ti da modrost, s katero lahko brskaš po svoji podzavesti brez nepotrebnega stresa. Enostavna začetniška navodila sem dal na svojo stran o Kabali in si jih lahko zastonj dol potegneš in jih uporabiš. Vse je brezplačno (nikjer ni drobnega tiska). Je pa treba za rezultate nekaj vztrajnosti. Hm, kakor za koga. Morebiti je zate nakladanje, ker pač precej prostodušno napišem in se ne oziram na kalkulacije. Lahko si dovolim napisati brez obzira na modnost. Ker z duhovnostjo ne služim, nič ne izgubljam, ako se kdo ne strinja z mojimi včasih ne preveč vljudno napisanimi stavki. Niti mi ni treba slediti modnosti svojega izražanja. Rad uporabljam neposredni, včasih preoster jezik.

Hm, poetično napisano. Lepo odstopanje od večinskega kracanja, kakršnega sem navajen. Naj dodam... največji problem današnjega ljudeka je njegova mrzličnost. Vsi strastno hlepijo po rezultatu tukaj in sedaj, katerega naj vsi vidijo. POmembna je zunanjost, ne pa vsebina. Tudi v duhovnosti je tako in seveda odnosu do ljudi.

Kot sem omenil, poznam precej primerov, ko se je to zgodilo čisto normalnim ljudem, a jih je nek peklenšček v njih silil početi nekaj, čemur niso dorasli. Zahodna ali Vzhodna magija, obe na svoj način delujeta in obe imata svoje zakonitosti in sta prilagojeni ljudem, ki izhajajo iz okolja, kjer sta nastali.

Želje so pogosta tema pogovorov ljudi, ki se gredo duhovnost ali pa resnično hodijo tudi po tej poti. Želje so odraz suženjstva okoliščinam. Malo jih ima spretnost prepoznavanja med potreb, nujnih za preživetje v dejavnem svetu današnjosti. Posebno začetniki po nekaj prebranih knjigah želijo izkustiti vse mogoče, vendar brez tega, da bi plačali ceno za izkušnje. Tudi po tem forumu se tega valja na tone. Vsakdo na začetku ima željo po mojstrovanju. Nadalje želje v nas vdirajo iz okolja. Pravzaprav so želje, kot sem že omenil, neka vrsta suženjstva in zdravilo je samo eno - praksa osebnostnega razvoja. Ni druge, kot pljuniti v dlani in se potopiti v lastno nezavedno, kajti tam brbota greznica, ki nas povezuje s sistemom želja, vsiljevanih od zunaj. Nadalje so želje odraz absolutizma svojega položaja v svetu. Misel deus est homo postane vzvod rojevanja duhovnih spačkov.

Vsekakor, kajti vsa duhovna izročila sveta, vse duhovne poti vedno pripeljejo do enega cilja - do samorealizacije. A za dosego tega cilja se moraš prebiti skozi vse faze evolucije razodevanja božanstva. Lia, z intelektom ni nič narobe, dokler veš, da je to orodje, ki ti mora služiti. problem pa je, ko se ti povzpne čez glavo. A vedite, Bog nima in ne more imeti nezaželjenih otrok.

Hvala bogu, da ne obstaja takšen urok. In še nekaj mi je pri magiji všeč. Kakor hitro začneš srati po drugih ali se posvetiš osebnim koristim, te Bog osebno mahne s palico čez hrbet in vse se temeljito povrne. Meči mesti dreka v ljudi okoli sebe in Bog te zasuje s prikolico izvrstnih iztrebkov. Zatorej še enkrat! Ne se igrati z magijo. PŠri svoji praksi sem videl že preveč shizofrenije, manične depresije in drugih patologij, povezanih s podcenjevalno rabo magije. Ko vidiš človeka, ki misli, da ga napadajo vesoljci, se zamisliš nad vsem.

Zopet zimzeleni gnostični pogled na svet. Ta stavek me je samo spodbudil k pisanju in sledeče pisanje ni odgovor na izrezani citat, temveč komentar mnogih soustvarjalcev te teme. Problem tega gledanja je v tem, ker sirotega človečka neprestano žene v samozanikanje. Bog je VSE v VSEM in ne samo delček realizacije. Rodiš se, ker si del božjega načrta in utelešenje razodevanja božanstva. Nakar živiš glede na genetske preference in vplive okolja. Privzeto si samo pasivni udeleženec procesa bivanja. Samo odzivaš se in morebiti celo življenje prespiš kot suženj egiptovskega lonca iger, preživetja, užitkov in boja za status. Imaš pravico do tega. Ko pa skreneš s svojega namena, te Bog "po prstih". Trpiš in po nekaj klofutah se mogoče zbudiš. Če si zajebal življenje, si popolnoma sam kriv. A ljudje smo nagnjeni k lenobi. Vedno svojo odgovornost prenašamo na nekoga drugega in najudobneje je krivdo za lasten drek prenesti na prednike. ne morejo ugovarjati, ker so pač udobno pod rušo. Pa so lenuhi izmislili besede, kot so karma, reinkarnacija, zla materija, dober nedoslegljiv duh ipd. Žal v dreku sam plavaš.

Vzemi aspirin ali naklofen. Branje ima različne koristi. Prebereš navodilo za neko tehniko osebnostne rasti in to tehniko izvajaš. Nadalje, bereš različne izkušnje in si pridobiš določen obseg znanja, ki nikoli ne škodi. Če pa bereš razna navodila, opise ali samo duhovitniško nakladanje (to predstavlja znaten delež duhovne literature ) in misliš, kako ne rabiš prakse, pa napreduješ samo na intelektualnem nivoju - do neke mere. Lahko si v teoriji vrhunski strokovnjak o vrtanju, a ne narediš nobene vrtine. Ponekod je to možno, ne pa v duhovnosti.

Ah, to otroško nategovanje - kaj me briga, kaj ti veš in kaj ne. Jaz sem jaz, ti si pa ti. Tako pravijo v eni stari reklami za otroške čevlje Ciciban. Tvoj zadnji post je precej podoben pisanju kakšnega cicibana.

Hm, naenkrat se je pojavila silna razprava o Krščanstvu. Naj bom natančenjši. Današnjo podobo je Krščanstvo dobilo na Nikejskem koncilu v 5. stoletju, ko je Krščanstvo postalo vodilna religija Rima (kolikor ga je takrat še ostalo). Konstantin Veliki, zadnji "močni" poganski vladar (on je bil, če ne veste, prvosvečenik takrat vodilnega kulta Sol Invictus) se je zavedal političnega položaja (takrat sta bili vera in politika v isti postelji), zato je spretno uredil zlitje kulta Sol Invictus in Krščanstva. Od takrat imamo Son-day, ne pa Sabata (sobote). Nadalje imamo Jezusovo božjo naravo in naenkrat se skoraj zanika njegove judovske korenine. Rabi Jashua ben Miriam postane Jezus Kristus. Tudi Evangeliji se predelajo v tem kontekstu in naenkrat ni več govora o njegovi pravici do krone Judeje (mimo grede: Marija Magdalena je prostitutka "postala" šele mnogo, mnogo kasneje. V osnovi je bila plemenitega porekla). Da ne bom nakladal - malce je treba vzeti v roke zgodovinsko berilo, malce je treba poznati takratne politične in duhovne trende in marsikaj je jasno. To friziranje prej judovskega kulta - starokrščanske ločine hasidskega judaizma (hasidim - milosten) je izbrisalo vse, kar ni v skladu s takrat utečenim rimskim duhovnim oibzorjem. Takrat se pojavi tudi ikonografija - očitna kršitev 2. božje zapovedi. Šele kasneje, že po zatonu Rima se rimski škof polasti še posvetne oblasti in Cerkev danes pač ne razume, da sta religija in država ločeni entiteti