Kabalist

Saj ne gre za to. Ravno hočem povedati, da ni pravilne ali edine poti.Bogastvo svetovnih duhovnih izročil mi pritrjuje. Včasih sem tudi sam bil bojevnik ene in edine Resnice, pa sem z dodatnim delom doživel, da so razliek samo nekaj časa potovanja, kjer pa se ne premikaš, temveč zgolj odstiraš meglo in kidaš drek iz lastnega podstrešja ali kleti. Začetnik potrebuje kažipot in začetna navodila za pot, da se pravilno usmeri. kakšen kažipot in kakšna navodila, pa vsak sam izbere glede na osebno prepričanje in navdih. Lahko ti je Jezus ah in oh, ampak lahko ti je tudi Šri ta ali oni. Pomembno je, da greš in ne cepetaš na mestu, udrihajoč z gorjačo po vsakomur, ki te prehiti.

Znova definicija. Veš, Bog je vsepovsod okoli tebe, celo sam si del Boga. Ampak s tem se začne. Boga ne potrebuješ iskati, ker si itak notri. problem pa je, ker ti na poti med vero in vedenjem stoji megla življenske izkušnje, tvoja živalska komponenta. Eno je doživljanje posledic pojavnosti, drugo je doživljanje vzroka pojavnosti. Hm, za vedenje o vodi je njena kemijska formula koristna. S tem spoznaš eno od vidikov stvari. širiš znanje o svteu, kateri te obdaja. Za odžejanje pa ta formula ni pomembna. Pa postane pomembna, če želiš vedeti, zakaj te voda odžeja? Skratka, definicije so na neki stopnji del poti. Kot sem omenil - razmišljanje, zaupanje in delovanje so sveta trojica vsakega duhovnega razvoja. Špricaš eno od njih, se ujameš v zanko cepetanja na mestu.

Presneto dobro, sem dragi(-a) mgd dojel, o čem in kaj pišeš. Tudi sam sem bil na začetku in še na lepem kosu poti poln definicij in bojevanja okoli oslove sence. Mnogi se spomnete mojih besnih intepretacij. Zdaj je to mimo. Ti si zame popolnoma prozoren. natanko mi je znan mehanizem tvojega razmišljanja in dojemanja poti, na katero si se podal. V tem ni nič slabega. Z mojimi in drugimi mkiomentarji se krepiš, širiš razpon znanja in mogoče ti bo prihranjen kakšen mimosuk. Nič ni narobe z definicijami, kajti začetek poti je vedno odvisen od kažipota, kar pa je definicija in nič več. Gnoza je spozannje, ne pa vera. Ampak na začetku potrebuješ vero, delovanje in razmišljanje v okviru neke smeri. Na poti pa moraš počasi prepoznavati. Najprej je tu vprašanje primernosti poti, katero izbereš. Ni za vsakogar vse, čeprav je na koncu vse v vsem. Lahko ti samo priporočam, da razmišljaš, pišeš, komentiraš, kajti tako se izostri razmišljanje. Moraš imeti neke primerjave. In ta forum je lepo mesto za izmenjavo. Tukaj so mnogi, ki so tvojo pot prehodili in so za pot uporabili isto izhodišče, kot ti. Nekateri še hodijo po tej pori, a drugi so mogoče že prešli definicije.

Preprosto! Opis je delo razuma in končni, nepopolni razum ne zmore opisati popolnosti Boga. Pravzaprav ti s potjo proti Bogu ne hodiš proti njemu, temveč se približuješ spoznanju, da je vse Bog in da si tudi ti sam odsev tega Boga. Mistik ne more verodostojno opisati svoje izkušnje, a ker je ta neberljiva, a če je berljiva, je daleč od resničnosti izkušnje. Razsvetljeni mi prav nič ne morejo pomagati. Njihova izkušnja ni moja izkušnja. Znova si poln definicij in poskusov defginiranja nečesa, kar ni moč definirati. S potjo k Bogu odstranjuješ meglo, katero ti je pred oči navrglo življenje včeraj in jutri. Bog je pač večni trenutek sedaj vse v vsem. Ne vem, čemu bi se obremenjeval s tem, kako bodo drugi spoznali moje doživetje Boga?

Znova, draga Mici59, malce ustavi konje. Od kod si prepričana, da moraš spoznati Jezusa. Bojim se, da je omenjeni gospod mrtev že veliko let in nimam možnosti za to čast. Se strinjam, Bog ni New Age, a niti ni Jezus ali Sai Baba. Vidiš, ti si na začetku poti. Vsakdo na začetku je poln definicij in oprerira s konkretnimi imeni, dejanji ipd. šaro. Bog je vse v vsem in neskočna vsemogočna popolnost večnega trenutka sedaj. Ko se enkrat približaš obličju, ko si deležen odseva luči božjega razodevanja, ker si sledil tišini božjega posega, vse definicije odpadejo. Kakšen Jezus, kakšen Sai baba, kakšen Šri ta ali on ali morebiti Mojzes! Komu mar? Ko te obliva luč razodevajočega Boga, ta luč presvetli vse vzporedne pomočnike. Tišina božje milosti preglasi hrup pridigarjev. Svojo pot lahko začneš z Jezusom in lahko je Jezus ves čas del te poti. Ampak Jezus ne more namesto tebe opraviti umazanega dela z nesnago, katero pač imaš (vsakdo ima v sebi nesnago, sicer ne bi bil potreben samorazvoja). V Evnageliju lepo piše: "Pusti sebe in pojdi z mano." To pomeni, da moraš iti, ne pa o tem filozofirati in izvleči meč v imenu Svete inkvizicije. Pravi: "POJDI!" Si ti šla? Si poripravljena zapustiti pot definicij? Kaj ti veš o luči, ljubezni ali stvarjenju? Nič. Samo misliš da veš to, kar si se nekje naučila in v kar so te prepričali. A izza tvojih besed ni osebne izkušnje. Ni čutiti sijaja božje luči. Si slišala za duhovne vaje Ignacije Loyole?

Hm, standardno pisanje nekoga, ki je na začetku poti. Vsakdo, ki se poda na pot, ima na začetku veliko zan povedati o tem, kakšna pot ga čaka in je poln definicij. Vedenje ne more biti delno. Veš ali ne veš. Tudi pri sranju (oprostite izrazu) je tako. Serješ ali ne serješ, drugače ne gre. Kakor hitro pa si premagal dovolj velik del poti, da ti je vrh na dosegu roke, pa ti je popolnoma vseeno za definicije. Tantra, joga, taoizem, zen, magija, manitujev čevelj, ... vse postane nepomembno, ker tudi je. To so samo začetne postaje pri vznožju gore. Bog je vse v vsem in nič ni izven božjega načrta. Pomembno je, da prepoznaš trenutek posega božje previdnosti in opraviš pot, katero pač moraš. Trpljenje je samo znak, da si šel narobe. Vedno trdim: BODI POZOREN IN PREPOZNAJ. To je ključ do sledenja svoji poti. Vsi pač nismo enaki in kolikor ljudi, toliko čudi. V pravem trenutku pa moraš prekiniti mencanje v okviru definicij. VADE ULTRA! PRESEGAJ! EKSTREMNO PRESEGAJ! Tako je to. Ko zležeš na primerno raven osebnostnega razvoja, ti nakladanje okoli Šri ta ali oni ne b o šlo iz uma. Vsi začetniki ste/so polni citatov, naučenega in knjižnih spominov.

Kolikor religij, toliko interpretacij. Vse pa se neha, ko enkrat VEŠ, ne pa samo domnevaš in interpretiraš (po možnosti s čimbolj frajesrko zvenečimi imeni). Ljubezen je samo ena - kozmična astrakcija vsega z vsem. Ne more biti bolj ali manj upravičene, zaželjene ljubezni. Bog pač nima nezaželjenih otrok. Vsaka ljubezen je dobra, dokler je v skladu z voljo (ali božjo namero, kakor ti je razumljiveje) - to poudarjajo OTO in jim verjamem. Ljubezen in namera sta uravnotežajoči par. Verbalne mastrubacije niso še nikoli prinesle napredka, zgolj poglabljajo naprotja in preštevanje naših in njihovih. Vsakomur se na začetku poti dogajajo razni Jezusi, Krišne, Šri ta ali ta, devica Marija ali Manitu. V tem obdobju je vsakdo poln definicij, napotkov, kar buhti od intelektualističnih puhlic. Kaj pa potem? Ko enkrat greš na pot in že temeljito švicaš, potem ugotoviš, da so vse tiste puhlice namenjene zadovoljevanju človekove potrebe po igrah. Na vrhu pa ostaneš sam preb božjim obličjem. res je, čeprav si sam, čutiš, da si z ljubeznijo povezan z vsem. To veš, o tem ne razmišljaš. In takrat spoznaš, da ni prave ali napačne poti. Je samo pot, skladna z namero. Razni Krišne, Kristusi, Manituji, Horusi pa odpadejo kot gumbi z gat, preden se dol daš.

Seveda, saj se omenjeni gospodje veselo dol dajejo, a katoliški naj se ne bi. Saj veste, kako se ljubitelj pečenke drži, če ga lačnega zaprete med pečenke, a se jih ne more dotakniti. Podobno je z župniki - mesa polno, a ne smejo vanj vbosti. Grda ironija. Brezpogojna ljubezen do Boga še ne izključuje dol dajanja. Resnični tantriki ali seksualni magi niso v svojih namerah nič slabši od celibatskih ovčic. Za pot k Bogu je potrebna samo namera in pot. Vse ostalo je potem odvisno od vztrajnosti. To, da se daješ ali ne daješ dol, je brez pomena.

Vse to, kar opisujejo razsvetljeni, je odsev Boga. Bog je vsemogočen in zato neskončen. Človek izkusi božjo navzočnost, polno izkusi svojo neločljivost od Boga. Saj je vse, kar obstaja (dobro ali slabo) del Boga. Ničesar ni, kar ni del Boga. Kakor hitro priznaš, da nekaj ni od Boga, taisti Bog ni več vsemogočen. Takrat pa se znajdeš na spolzkem. Človek je tisti, ki je zaradi svojega bivanja in predvsem narave sveta naredil seznam dobrega in zla v okviru svoje zgodovinske izkušnje. Bogu ni potrebna všečnost, ugajanje ipd., kajti vsemogočni popolnosti v večnem trenutku sedaj in povsod v vsem ni potrebe za človeškimi nepopolnostmi.

Verjemite, vsi omenjeni gospodje so se dol dajali. Vedno so jih obkrožale razsvetljenja in "razsvetljenja" potrebne potrebnice. Samo ne nasedati uradnim verskim spisom. Središče vsake religije je nadzor nad seksualno energijo. Župniki, hodže, popi in ostali se zavedajo, da z nadzorom seksualnosti svojih ovčic in ovnov nadzorujejo njihove duše. To je znanstveno točno, kot gravitacija. Ni je religije, ki ne bi posegala v spolnost v smislu kdaj, kje in včasih tudi kako (točno je določeno, v katero luknjo, kako in kdaj ga smeš vtakniti). Potem imamo še zverinsko obrezovanje deklic v nekaterih zaostalih okoljih. Vse to s ciljem nadzora nad seksualnostjo. To obrezovanje je posledica strahu pred žensko seksualnostjo. Tako se ženska sprevrže v stroj za moško samozadovoljevanje in rojevanje vojakov.

Malce poznam to sceno. OTO sistem je mešanica vsega z vsem. Pač imaš čakre in sefire zmetane v en koš. Sistem ni za vsakogar. Odličen je za določene značajske tipe in jaz pač nisem značaj, kateremu bi takšen sistem ustrezal. Skratka, o OTO pač ne morem reči kaj slabega. Jo pa značaji, katerim ni namenjen, slabo odnesejo, če pravočasno ne odnehajo. Ne morem pa zato kriviti sistema.

Ja, pri nas, ko smo že pri tem, so čakre in ostali vzhodni pojmi precej blizu publiki. Tudi v knjigarnah prevladujejo med tovrstno literaturo. Vprašanje pa je, kako ljudem koristi. Je v ospredju občutje ugodja, lažni občutek napredovanja ali resnično napredovanje? Trg pač temelji na načelu denarja, ne pa koristi.

Tantra je pri nas precej bolj znana. Nasploh prevladujejo vzhodni koncepti, ker so pač manj brutalni do izvajalca. Vzhod je bil od nekdaj bolj kultiviran in tudi duhovnost je takšna. Zahodne magijske prakse (tiste resnično delujoče) so precej brutalne, ker pač delujejo neposredno na nezavedno, brez vmesnih posrednih postankov. Zahodna spolna magija je pot, ki zahteva od izvajalcev resnično dobro mero obvladovanja svojih energij. Ravno zato trdim, da si tega nihče ne drzne prodajati ali podajati. Vsakdo, ki želi "notri", gre skozi zahteven nabor vmesnih stopenj. Želja, da bi se rad šel spolno magijo, se običajno hitro konča. Osrednje mesto magovega delovanja je njegova volja. Ljudje se še danes bojijo magije ali pa jo podcenjujejo. Med "#resnimi" duhovneži je magija bolj ali manj ničvredno igračkanje. Zakaj? preprosto. Magije ni moč prodajati, ker se kaj takšnega ne sme početi. V zahodni duhovni praksi se ne sme prodajati znanje, temveč se ga sme predati tistim, katerih etične vrline opravičujejo ta prenos. Etika pa ni na prodaj. Vsak mag, ki obvlada napr. abramelinovo magijo (o tem obstaja knjiga, a brez pravega vodnika ne prideš kaj prida daleč), se zaveda, s kakšnimi močmi upravlja in osebna etika mu onemogoča, da bi iz tega delal posel. Seksualna magija je podobna. To je silno močna kategorija veščin, ki na srečo ni za javno propagando. In upam,da se ne bo našel bolni um, ki bi to hotel prodati. Zaenkrat še zaupam etični neomajnosti, razsodnosti in moči spregledanja tistih, ki imajo ključe teh moči v rokah.

Ne vem, koliko so ti poznane magijske prakse, no glede bistva imaš prav. Magija je sistem tehnik, s katerimi pridobiš veščino nadzora. Več nadzora pomeni manj nagonov in nenadzorovanih strasti. Ne moreš se iti magije, če nimaš sposobnosti obvladovanja energij. Seksualna energija je najmočnejša in najtežje podvrgljiva nadzoru magove volje. Vsa magija je v volji. In ta volja mora biti središče ravnotežij. Vrhunska magija je v službi prozorne pretočnosti, ko preko maga deluje božja namera. Noben pravi mag ne išče soja žarometov zaradi svojega duhovnega napredka. Takšnih delavnic je vedno dovolj. In res. Ženske prevladujejo. Ampak verjemi mi, spolna magija, oziroma magijska praksa, kjer se dela s seksualno energijo, ni za javno rabo. Igranje s seksom ... tega je dovolj. Zakaj je več žensk na takšnih delavnicah? preprosto. Moški so večinoma egoisti in mislijo samo nase. Redko kateri vidi kaj dlje od vrha svojega penisa. To je pča ostalina patriarhalne družbe. Pravi uspeh seksualne magije je odvisen od obeh partnerjev. Oba prispevata svoj delež. A moški mora imeti več nadzora, pač zaradi narave njegove seksualnosti. Tukaj razne feministične ali mačistične filozofije odpadejo kot posrane gate. Poudarja, za uspeh pri tovrstni magiji (vsaj glede zahodne veje lahko zatrdim) sta potrebna ustrezno trenirana partnerja - mag in maginja. Tu ne sme biti, kdo bo koga, saj gre za skupno preurejanje silno močnih energij. Tega pa se ne prodaja na viikend delavnicah. Ni ga junaka, ki bi si kaj takšnega drznil prodajati.

Makrobiotična načela nimajo kaj veliko skupnega s spolno magijo. Pri slednji ni nekih natančnih prehranjevalnih zapovedi. Obvladovanje seksa je nekaj drugega, kot obvladati spolno magijo & tantro. O omenjeni gospej & gospodični ne morem soditi, ker je ne poznam, zato govorim bolj splošno, v okviru vsebine teme. Spolne magije se drži kar močan duh tajnosti. Ta je danes še posebej potrebna. Kaj mislite, kaj bi nastalo, če nekdo začne s tem bolj javno? Samo fukotožne mladce bi privabil(-a).

Čestitke za knjigo Nosorog. Bom stopil do knjižnice in jo pogledal. Zanima me, kaj člani foruma počnejo in po možnosti napišejo.

Še ena božja tema. Bog je pač Bog. In Bog je vsemogočen. Preprosto. Bog nima imane. Samo odsev božjega v človeški zavesti dobi ime. Tako smo dobili razne bogove različnih barv in oblik. Že pred tisočletji so v biblijskih časih vedeli, da človek NE MORE videti Boga, lahko vidi samo njegov odsev, ker človek pač nima sposobnosti neposrednega soočenja z Bogom.

Preprosto veš. Okultne prakse prinašajo mnoge stvari, ki se zdijo povprečnim ljudem čudne.

Tisto o večni mladosti sicer ne bi vsez za čisto resnico. Mladost je še kaj drugega od zunanjega videza. Rekel bi, da človek izgleda in predvsem vitalen glede na svoja leta (tudi "orodje" še polno funkcionira). Enako velja za ženske. Spolna vzdržnost v duhovni namen je pravzaprav način obvladovanja živalske narave. Podobno je spolna magija nadzorovan seks takisto namenjen obvladovanju živalske narave. Dva diametralno različna načina obvladovanja primarne in verjetno najmočnejše človeške energije vsak an svoj način delujeta. Če pa si vzdržen, ker te zadržuje morala ali se nimaš s kom dol dat, pa rodi frustracije, napetosti in nič kaj zdrav odnos do sveta okoli sebe.

Tudi tebi Nosorog, en gnostični pozdrav! Se strinjam s tabo. napačna uporaba spolne enrgije te temeljito oklofuta po levem in desnem licu. Saj pri nas je kar veliko tega, da slep slepga vodi. Dol se dati zaradi duhovnosti je umetnost, ne pa razvrat.

Duhovi so personifikacija zavestnih sil, ki običajno čepijo v podzavesti. V različnih tradicijah imajo različna imena. S klicanjem duhov pravzaprav te energije spravljaš v svojo budno zavest. kaj hitro lahko pride do nesreče, če nimaš ustreznega znanja, kako obvladati različne energije. Mnogi so se igrali recimo z Magijo Abra-melina maga in končali s hudo obliko shizofrenije, depresije in mešanico različnih norosti. Za referat bi se držal literarnih virov - recimo kakšne enciklopedije, a igranje s temi silami prepusti izkušenim znalcem. Saj menda nočeš referata pisati pod vplivom konjskih doz pomirjeval v oblazinjeni sobi, oblečena v pulover s predolgimi rokavi!

Merkava je ena od zgodnejših kabalističnih tehnik. Neposredno se navezuje na Danielovo razodetje v Bibliji, imenovana Knjiga preroka Danijela. Ta duhovna smer je del zgodovine že preko 2000 let, je pa vplivala na kasnejše tokove kabalističnega mita. Omenjeni del Biblije opisuje pot pred božje obličje in precej natančno opiše postaje in pasti duhovnega razvoja. Vsekakor je vredno prebrati omenjeno delo. Tudi nepogrešljivi Geršom Šolem je v nekaterih svojih znanstvenih delih dovolj dobro opisal omenjeno duhovno smer. V knjižnici poskusi najti katero od njegovih del (nekaj jih je prevedenih). Vsekakor pa ta duhovna smer nima nič skupnega z modernimi duhovnimi koncepti in je zato jezikovno precej arhaična.

Spolna magija ni zastonj pod plaščem skrivnosti. 99% tistih, ki bi se šli tovrstno dejavnost, so samo, oprostite na izrazu, nedojebanci (90 % njih) in nedojebanke (10 % njih). Resnično. Poznam jih nekaj, ki so si zaželeli tantro in & ali zahodno ustreznico. Čisto vsi pa so imeli samo eno željo: pod pretvezo duhovnosti se dol dati in nič drugega. Za spolno magijo je treba še kaj več od preveč potence. Igranje s seksualno energijo se zna hitro obrniti proti neresnim fukotožnežem. Za nadzor nad temi energijami je treba veliko priprav in samo odlično pripravljen par se lahko poda v to. Skoraj vse vrste duhovnosti (vzhodna, zahodna, kitajska) poznajo tudi "seksualno" verzijo in tega ne prodajajo za vsakim vogalom. O spolni magiji se ne moreš poučevati iz knjig. Saj v knjigah niti ni ključnih navodil. Noben ni toliko nor, da bi kaj takšnega izdal v knjižni obliki. So pa "seksualni magi" toliko nori, da upajo na knjižna navodila, da bi potem očaravali ženski svet okoli sebe, katerega pač ne zmorejo pridobiti na nečarovniški način. Morebiti lahko s tem očaraš samo kakšno potrebno najstnico, ki ni dovolj spretna (ali privlačna), da si dobi sebi primernega žrebca.

Hja, Paličica, že Butl je pravzaprav dobro povedal. Ti imaš problem s tem, kako te bodo drugi sprejeli. Nadalje bom malce kruto povedal - mislim, da si navajena vse dobiti, le ljubezni nisi bila deležna. Navajena si grabiti užitke, a si se vsega že naveličala. Zdaj te niti užitki več ne morejo zadovoljiti. Čutiš praznino. Ker nisi bila ljubljena v otroštvu, le obdana si bila najbrž z zlato kletko, tudi ne veš, kaj sploh ta beseda pomeni. Ljubezni se ne da kupiti, kot mnoge ostale stvari. Najsi se še tako siliš, še tako hrepeniš, vedno ostane pri telesni strasti, katera pa je minljiva, kot lakota. Na napačnem koncu si se začela soočati s svojim problemom. Ti nikogar ne pogrešaš, temveč pogrešaš zgolj biti resnično sprejeta. Ampak v določenem obdobju življenja vsakdo gre skozi serijal strasti. To je pač del živalske ostaline v človeku. Zdaj, v dobi naraščajočega hedonizma pač mladi izživljajo to na različne načine. Vsako soboto zjutraj vidim posledice skoraj pred domačim pragom. Eni se zapijajo, drugi zadevajo, tretji seksajo, a četrti počno vsega po nekaj, pač dokler ne končajo na tleh (fizično, ne duhovno). pred časom sem videl poscano, do nezavesti pijano dekle staro okoli 16 let. Ona se pač izživlja z napijanjem do nezavesti. Nekdo drug pa se dobesedno z vsakim "dol da". Oboje je sprva prijetno in ker se ves čas pogovarjamo samo o pravicah, je brezmejen hedonizem logična posledica tega. Kako naprej? preprosto, moraš se spraviti pod kontrolo. Nobeno čaranje te ne more ozdraviti nečesa, kar ni bolezen, temveč posledica tega, kar se danes dogaja.

Ne bom delal reklamo za nobeno tehniko, duhovno pot ipd. Dal bom enega od možnih odgovorov. Tok misli je kot reka. Ustaviš ga lahko samo tako, da zmanjka vode. Ko reke ni več, ni več njenega toka. A tukaj je caka! Kako ustaviti dotok? Najprej ... ne se s tem ukvarjati. resnično. Ne se mučiti z vprašanjem, kako ustaviti tok, saj ga tako ne moreš ustaviti. Najprej zgolj opazuj misli. Pusti jim, da pridejo in gredo. Spoznaj miselni tok. Ne moreš verjeti, kako hitro se miselni hrup stiša.