Kabalist

Tej besedni zvezi se moram nasmejati. Oprosti Mici, a res si ne morem pomagati. Tudi stric Satan se smeji ob meni in zvrača svoje pivo v rdeči pločevinki (čeprav je pivo z rogi zeleno ali črno). . Veš, vse je del božjega načrta, torej tudi smrt in ostale neprijetne radosti. Demoni so personifikacija negativnih človeških energij. Magija Abramelina maga ponuja dovolj obširen seznam angelov in demonov. POznam tudi prakso prizivanja demonov in kdor to počne, ta zlahka zdrsne v ustanovo, kjer ga oblečejo v pulover z velikimi rokavi in je deležen konjskih doz radosti farmacije. Celo poznam dva takšna ljudeka, ki sta bila dovolj častihlepna, da sta hotela vladati demonskemu zboru. Žal so demončki zavladali nad nijima in v lokalni norišnici sta bila deležna obilne razdemonizacije. Sam sem raziskoval demone klifotov in ne moreš verjeti, koliko tega ima vsak v sebi. So pa demoni silne kaotične energije, kot vse druge. Demone uničiš samo tako, da jim nastaviš ogledalo (ne ravno dobesedno, a gre za posebne obrede) in energijo transformiraš. To je kot pri nožu. Z nožem v roki lahko koga pod rebra ali pa komu odrežeš kos kruha in ga nahraniš. Biblijska prispodoba Jezusovega skušnjevalca je lepa alegorija, kako se spoprijeti z energijami demonov. Pravzaprav je transformacija demonov pogonska sila, ki te očisti in dostavi pred obličje božje navzočnosti. Nihče pa ne more biti vladar zla, kajti vladar zla lahko vlada samo v oblazinjeni sobi, saj sile kaosa ne morejo ustvariti reda.

Mnogi nekaj verjamejo, ker nimajo možnosti ali spoznanja o tem, kako do vedenja. Verjameš, ker ti ta vera da odgovor na vprašanje in je ta odgovor v skladu s tem, kar že veš. Dokler boga ne doživiš, verjameš ali pa tudi ne. Ko pa neposredno izkusiš božjo navzočnost, pa preprosto veš.

Z angeli in nadangeli se jez ne pregovarjam, niti jih ne prosjačim, ker delajo natanko to, kar morajo. V kabalistični magiji so angeli in nadangeli izvrše sile, katere se upravlja z namenom spoznanja božjega razodevanja. V duhovnostih, kjer so angeli bolj podobni antičnim bogovom in manj izvornim angelom Biblije, pa se mnogi obraćčate tako, kot so se recimo Rimljani obračali svojim bogovom. Gre samo za razlike v imenih, ne pa načinu.

Tarotov je nešteto. Generalna simbolika je itak znana. Marsejski tarot je prototip in ostali kompleti so samo variacije, dopolnila in revizije. Odločno odstopanje od osnovnega simbolizma je samo znak napuha in ne nekih "razodetij". Videl sem čedno število zmazkov, katerim ljubkovalno rečejo Tarot tega in tega tralalala XYZ (vstavi poljubno titulo, ime, naziv, spolno usmerjenost, poraščenost pod pazduho ipd.). Generalno obstajajo trije generalni kompleti. Marsejski, Rajderjev in Crowleyev Tarot so simbolno najkompletnejši in pokrivajo vse tipe ljudi, ki rokujejo s Tarotom. Marsejski tarot je za romantične, Crowleyev za strastne in Riderjev za intelektualne. Vsak od teh kompletov je že velikokrat reinterpretiran, dopolnjevan ipd. Lastim si nekaj kompletov in vsak od njih ima poreklo v eni od teh treh smeri (dasiravno tudi Crowley in Wait izhajata iz Marsejskega).

Angeli in demoni - večni človekovi spremljevalci, večni gremlini misli.

Kamela je simbol trgovine, potovanj in podobnega. O tem se da veliko pisati, a naj bodo omenjene misli dovolj.

tehnik meditacij je toliko, da jih najbrž ni nihče preštel. Ampak meditacija sama zase ni nekaj posebnega. Dobro jo je združiti še s kakšnimi priboljški (telesno držo, ambientom, dihanjem ipd.)

Najbrž si mislil djana jogo. No, vsak joga sistem, katerega cilj je razsvetljenje, je tudi pot absolutnega spoznanja. Bhakti joga je pač pot oboževanja, predanosti (devocije), silno podobna meniškim redovom krščanstva (molitev, meditacija, petje, telesna vadba ipd.). Radža joga, Djnana joga, Aštanga joga ipd. so pač drugačne oblike z istim ciljem. Kot bio rekel, da so Gregorijanski menihi za duhovnost boljši od Cisterijancev. Eni in drugi sledijo istemu Bogu, častijo iste svete knjige, le tehnične podrobnosti izvedbe jih ločijo. Enako je s kabalističnimi šolami, tako je z jogami. Ne smeš kot fijakerski konj videti samo pot pred sabo. To je slabo za osebnostno rast. V nekem trenutku se boš itak znašel pred veliko dilemo, ko boš MORAL sprejeti vse druge poti, sicer boš obstal na mestu. Prijatelj, znova fijakerska miselnost začetnika, ki misli, da je s svojo religijo edini zgrabil boga za jajca. Ko boš imel za sabo dovolj praktične kilometrine, boš moral drugače razmišljati ali pa sploh ne boš prišel v bližino božjega sijaja. Ostal boš tadaj in gonil svoj verski fanatizem naprej. Med bhaktami jih je kar nekaj, ki so precej nestrpni do drugih v stilu: "Saj so tudi druge poti, a samo naša je tista prava." Veš kako sem nekega dne pred leti odpravil tipa, ki se je imel za bhakto? Cel večer je moril s svojimi resnicami in nam postregel s prašadamom. Jaz sem šel v kuhinjo in v prašadam vsatvil dve rezini pršuta. Skoraj ga je kap. Nauk? Duhovnost se dela v glavi, pri sebi, mimo velikih teorij. Pa si prepričan? Si izkusil neposredno božjo prisotnost? Si se razsvetlil in si prepričan, da si edini, ki je razsvetljen? Jaz pa trdim, da lahko dokončno spoznanje dosežeš zgolj in samo skozi Jezusa Kristusa. Mi lahko oporekaš? Motiš se, ker si zaslepljen s svojo vero Hare hare, Krišna, Krišna. Ko boš prišel dovolj blizu razsvetljenju, bodo tvoji miselni konstrukti, tvoje dogme odpadli kot gumbi z gat. Ko se boš moral soočiti s svojim osebnim peklom, boš doumel, kako majhen del milosti ti je dan. Vsak, ki se je dovolj približal Bogu, ta to VE in ne MISLI. Pa si prepričan, da si preštel vse poti do Boga? Naj ti odgovorim. Nisi! Ti poznaš eno izmed mnogih. Kolikor je točk na krožnici, toliko je poti do Boga - torej neskončno. Tebi se dogaja Krišna, nekomu drugemu pa se Mohamed. In Bog je za oba enak in enako oddaljen - oddaljen je natanko za pot skozi pekel do nebes. Najprej moraš imeti jajca, da se soočiš s svojim peklom, kajti s tem dokažeš, da si vreden nebes. Ti pa še ne veš niti tega, kje se začne pekel. če bi to vedel, bi te kaj hitro minila volja do intelektualiziranja o poteh do Boga. Poudarjam - Bhakti joga je ena izmed mnogih poti, nič boljša in nič slabša od ostalih. Dol mi visi za mojo večno naravo, saj sem ves čas obsijan z ličjo božje navzočnosti. Nič ni dano od Boga zato, ker je vse od Boga. Bogu dol visi, če se dokoplješ pred njegovo obličje kot jogi. musliman, kristjan ali kabalistični mag. resnično, dol mu visi za tvojo neskončno malenkost, saj si prah in v prah se povrneš, če opraviš ali pa ne opraviš domače naloge, imenovane življenje. Jeben boš ti, ne pa kdo drug, če ti spodrsne kje na poti do spoznanja božje navzočnosti. Gospoda Šri Krišna Čejtanja Mahaprabhuja. Meni omenjeni gospod prav nič ne pove, niti mi ne more nič dati. Zakaj? Ker pač hodim po drugi stezi. Morebiti malce strmejši, a zato težji. Sem pa nagrajen z boljšim razgledom. Meni se ne dogaja noben gospod, ker se mi mora dogajati motrenje božje navzočnosti. In s tem imam vrh glave dela. Hm, spremeni nekaj imen in dobim katoliškega pridigarja, ki nikoli ne bo zaradi hrupa svojih prepričanj zaslišal tišino božje navzočnosti. V službi imena božjega se ni še nihče razsvetlil. Menihi niso nobene bhakte, temveč predani kristjani. In ti menihi ne najedajo s svojim prepričanjem. Nimajo časa za to, ker se potem ne morejo sončiti v siju božje pozornosti. Si ali pa nisi razsvetljen. Druge dileme ni. A razsvetljenim dol visi za jogo, menihe, svete knjige in ostalo kramo. Ko si obsijan z Lučjo, pač ne potrebuješ iskati svetlobe, saj luč sije skozi tebe. Pred božjim obličjem z doživeto izkušnjo, da je Bog vse v vsem in da Bog skozi tebe sije v svet, ne potrebuješ preštevati pravih in delno pravih poti. Ko odvržeš kramo in navlako umskih špekulacij, ti dol visi za knjige. Ampak dokler ne veš, pač verjameš in vera je čustvena stvar, vezana na dejavni svet, katerega tlačiš. In zato je vera nepopolna. Nikoli ne moreš biti prepričan, da imaš prav, ker je izza sto ljudi sto čudi. Skratka, najprej potrebuješ praktične izkušnje, ne samo fino razpoloženje ob petju lepih pesmi. Spoznati moraš tudi temo noči, da lahko spoštuješ luč dneva. In v temo te dostavi vsaka delujoča duhovna pot. Ne moreš mimo svoje navlake, nabrane od rojstva pa do danes. POznam čedno število tehnik, kako spoznaš in očistiš zasebni pekel in verjemi mi, jebeno je do amena.

Biblije ne moreš razumeti brez razumevanja duhovne sredice, iz katere je ta splet knjig vzniknil. Hebrejske besede so tudi števila in za povrh včasih celo šifre. Ampak omenil si štiri besede in za lepše razumevanje ti bom podal njihovo ozadje, ki izhaja tisočletja pred Jezusom (Jašua ben Miriam). Beseda mesija je v neposredni povezavi z besedo "prišel je iz dežele spokoja". V biblijski tradiciji je dežela spokoja imenovana Šilo. Gre za alegorijo duhovnih dimenzij izven razuma, v bližini Trona. Nanaša se na vodstvo preko puščave skušnjav pred vrata palač duha. Jezus - Jašua hebrejsko je znano biblijsko ime. Istočasno je formula, ki dejavni svet blagoslavlja s prisotnostjo svetega duha. Jašua se zapiše kot IHŠVH - oblika svetega tetragrama IHVH (Jehova, Jahve ipd. izgovorjave). IHVH je formula popolnega sveta, kateri pa je brez božanskega blagoslova, katerega simbolizira Šin - črka Duha Božjega. Gre tudi za uravnoteženje moškega principa z ženskim principom. Duh božji Roh Elohim je namreč samostalnik ŽENSKEGA SPOLA. V Genezi piše: Ena je ona, ki je duh božji (prevod piše Eden je on ... pač interpretacija moškega, ki se boji ženske). Zakaj to trdim? V Bibliji je beseda Ehat (Ena) in ne Ehad (Eden). Samostalniki so v hebrejščini glede spola lahko določljivi. Zadj pa znova k Elohim. Kot sem že omenil, gre za obliko, ki se pojavlja predvsem v Genezi 1. Kasneje se uporablja beseda Jehova Elohim. A v prevodu se obe besedi prevajata kot Bog, kar je daleč od resnice. Eloh je dobesedno Boginja, oziroma aktivna ženska božanska kreativna moč. El je namreč moški samostalnik, moška aktivna izvršna božanska moč, prva ločitev ustvarjenega od ustvarjalca. Beseda Eloh je ostalina starejših tradicij, izgubljenih v sivini časov animistične prareligije in kultov plodnosti. Elohim je moška množina žesnke ednine (gramatika je glede tega silno natančna, zato ni o tem nobenega dvoma), s čemer se poudari uravnoteženost božanskega principa razodevanja. Elohim ne pomeni nobenih bogov ali boginj, temveč zgolj božanski princip razodevanja objektivnega univerzuma (sveta okoli nas - otipljivega in neotipljivega). Biblijska tradicija trdi, da je Bog iznad človeškega dojemanja. Emanuel pomeni poslan od Boga, oziroma natančneje - odposlan od aktivnega božjega razodevanja. Skratka, poslan z vlogo aktivnega zavzemanja za iskanje poti do božjega obličja.

Čakre niti niso simbol v zahodnem pojmovanje besede, temveč energijske ravni, katere so tokom interpretacije v skladu z mistično anatomijo pripisali delom telesa. Pač sistem, ki deluje znotraj svojega simbolnega univerzuma. Naj poenostavim. Kdor se ukvarja z jogo, ta pač ima opraviti s čakrami. Komur pa je domača katera od magijskih, mističnih ali okultno-hermetičnih poti, pa so mu bližje kakšne sefire. Pač stvar izbrane teorije in prakse. So se že našle brihte, katere so sefiram poskušale pripisovati čakre, a gre zgolj za duhovno posilstvo. Ti najbrž operiraš v praksi s čakrami in zate gotovo obstajajo, kot recimo zame obstajajo jetra ali ledvice. Nič narobe. Sam operiram z drugim sistemom, kjer ni čaker in stvar je enako dobra. Na vrh se prite po lestvi čaker ali lestvi sefir. Neumno je trditi, da nekaj obstaja, nekaj pa ne. Vsekakor pa so modne duhovnosti, kjer se govori o čakrah in podobnimi vzhodnjaškimi refreni. Pogled v knjigarni na stojnici o duhovnosti vse pove. Založniki že vedo, kje se valja denar in ta je v vzhodni duhovnosti. Vzroki tega pa so precej zanimivi. Vsekakor so čakre realnost za potnike na poti, kjer so čakre del sistema osebnostne rasti, kateremu sledijo. Nikakor pa ne morem delati primerjav med čakrami in sefirami glede tega kaj je in česa ni. Osebno ne dam roko za nobeno stvar.

Kot je omenil E.C., več je poti in tudi sam priznavam vsem potem, katerih je končni cilj doživetje Boga (ali kakršen izraz za to pač uporablja - gre za sintaktične podrobnosti). Ti mgd, si pač precej zavzet pristaš bhakti joge in z njo povezanim Gibanjem za zavest Krišne. Indijske besede ti dobro gredo od rok. Ampak naj ti omenim, da vsi pomembnejši duhovni učitelji trdijo, da je njihov nauk namenjen vsem. Buda, Jezus, Mohamed in ostali enako trdijo. Pa še prav imajo. Ampak ne moreš trditi, da kdor ne sledi tvoji poti, ta ne more izkusiti najvišje zadovoljstvo. Pravzaprav ... čemu bi iskal zadovoljstvo? Čistih naukov je veliko, pravzaprav je učenje Šri Prabupade eno od mnogih in ne najbiolj učinkovitih, če sem čisto natančen. Do razsvetljenja vodi več krajših poti, a če sem pošten, ni pomembna dolžina, temveč primernost za značaj tistega, ki je na tej poti. Bhakti joga in z njo povezana verska organizacija je pač ena od poti, ki odgovarja določenim tipom ljudi in ta njihova pot ni v ničemer boljša ali slabša od poti, katere uberejo drugačni ljudje. Vrh gore je za vse enak. Zaplete se potem pri interpretaciji doživetja. "Krišnovec" bo pot in izkušnjo opisal s popolnoma drugačnimi besedami, kot recimo krščanski mistik. A če se poglobiš v oba opisa, dobiš enako bistvo. Saj tudi razni krščanski menihi pojejo, meditirajo in študirajo. Pravzaprav je njihova pot silno podobna bhakti jogi. Torej ... pri poveličevanju svoje poti moraš biti previden, da ne zapadeš v podcenjevanje drugih. V to past radi padejo mnogi navdušeni začetniki. Iz njih govori intelekt in ne dejanska izkušnja.

Pač stvar interpretacije. Delo tistega Japonca je glede na to, kar si napisal moč razložiti na več načinov. Ampak čakre in tudi sefire nimajo nič skupnega s slovenskimi poganskimi božanstvi. Nekako se mi zdi neprimerno čakre mešati v vsako stvar pod soncem. Čakam, da nekdo izumi čarkino potico ali čakrin čaj. Čakre recimo velikemu delu zahodne okultne in mistične prakse nič kaj veliko ne povedo, niti nimajo pomena, ker pač zahodni sistemi za transformacijo uporabljajo drugačne načine. Je pa res, da so čakre IN in vsake toliko se najdejo strokovnjaki, ki jih znanstveno utemeljujejo in na novo izmerjajo, premerjajo. Verjemi mi, z različnimi instrumenti je moč dokazati natanko to, kar želiš. A nevrologija, biokemija, citogenetika in ostale vede o delovanju čaker prav nič ne vedo, niti niso dokazane z nobeno verodostojno in splošno merljivo tehniko. Tokovi energije so pa že stara stvar. In kitajska akopunktura omenja akoponkturne točke nikjer ne omenja čaker. Podobno je tudi s sefirami. Nobena znanost jih ne more izmeriti, ker pač gre za simbole. Obstajajo zgolj v neotipljivem univerzumu in nihče ne slepi sebe in drugih, da bi jih poskušal znanstveno utemeljevati. A znanstveno delo itak še zlasti v krogih ljubiteljev vzhodnjaških duhovnosti nima kakšno posebno vlogo, saj je znanstveni način raziskovanja dejavnega sveta (poudarjam dejavnega) upoštevan samo takrat, ko se pač tem krogom zdi primerno.

Ne uporabljaj besede Bog. Tako je rekel indijski modrec Šri Prabupada, ki je nauk razširil na Zahod, kjer se je zaradi eksozičnosti in zabavne strani (petje) lepo prijel. Vsaka udobna in vsaj na videz fina stvar se prime. Ampak ni cel svet Gibanje za Zavest Krišne in ni edina resnica tista, katero je na Zahod razširil spreten možakar Šri Prabupada. Niti ni vsa modrost v Vedah. Obstajajo še druge modrosti, še druge poti in mnoge od njih so precej starejše. Petje je del duhovnosti mnogih duhovnih poti, prav tako oboževanje in branje ter kontemplacija. Ti imaš samo del izkušenj Hare Krišne, zdi se ti fino in veliko tega si prebral. A kot sem omenil, obstajajo druga znanja, druge poti in drugačni ljudje z različnimi izkušnjami. Mnogi s precej več prakse od tebe in morebiti precej bližje izkušnje božje navzočnosti.

Nekako čakre ne sodijo v slovansko mitologijo. Čakre so vzhodni simbol in svoj smisel imajo samo v okviru ustreznega mitološkega okolja. Mešanje čaker in slovanskih božanstev mi ne deluje ravno uporabno. Tudi v hebrejske sefire nekatere glave mešajo čakre in mnogi so nasedli, saj so čakre pač na duhovitniškem nebu ne samo Slovenije, tudi drugod na Zahodu silno popularne. Saj ni s čakrami nič narobe, a veliko različnih mitoloških in simbolnih sistemov se poslužuje drugačne predstavitve. V tem je bistvo. Veste, kako bi idiotsko izpadlo, če bi Krišni narisal sefire Drevesa Življenja?

Tinka, različno razumemo enake besede. Problem je, da ti zunanji "pomočniki", kakor koli s e že imenujejo, včasih skozi razne čudno zveneče "terapije" sami zdravijo. Žal lahko rečem, da velik del scene obvladuje sistem slep slepega vodi. Največkrat si ljudeki, ki so prebrali nekaj fino zvenečih knjig (indijska ali kitajska terminologija sta "in") že začnejo kasirati za obnovo iz knjig pomoči potrebnim. Že na tem forumu je lep seznam tistih, izza katerih je več branja, kot pa prakse na sebi (najprej moraš sebe počistiti) in predvsem občutka jasne verodostojnosti. reklamo za neznanje hitro zavoham, a je neetično kazati s prstom na nesrečnike. Tudi lažni guru je potrebna izkušnja. Tako pa se nekateri vrtijo v krogu, iščoč lastni rep.

Lahko bi uporabil težke besede. Ampak jih ne bom. Obdržal bom razumen odnos, čeprav ga glede na nivo, katerega si pokazal, ne zaslužiš. Nekako se nočem spustiti na nivo tvojega primitivizma. Od nikoder ne prepisujem, ker veliko tega vem. Najprej preberi Staro Zavezo (Toro in ostalo, ne bom te mučil z izvirnimi imeni del kanona Stare Zaveze), potem pa govori. V Stari zavezi (in ponekod v Evangelijih) je zapisano vseh deset božjih imen: Eheje, Jehova, Elohim, El, Jah, Jehova Elohim, Jehova Tzabaot, Elohim Tzabaot, El Hai Šadai in Adonai (Melek). Prevajalci so jih prevajali glede na veljavne doktrine in ne glede na slovnična in gramatična pravila. Jezus je sebe po aramejsko imenoval Ben Ha'Edama. To so prevedli v Evangeliju kot Sin človekov, kar je samo del resnice. Za Jeruzalemski tempelj je uporabil aramejsko besedno zvezo Beit Ha'Elohim, kar je znova samo delno ustrezno Hiši Gospodovi. Aramejščina in hebrejščina sta silno podobna jezika, a ju ločijo mnoge simbolne razlike. Kumranski rokopisi so veliko tega pokazali. Ampak tebi se o tem sploh ne sanja. Pojma nimaš o tem, kakšen jezik je govoril Jezus, kakšno je bilo stanje v Palestini (predvsem na duhovnem področju), v katerem jeziku je napisana Stara Zaveza, niti se ti ne sanja, v katerih jezikih je napisana Nova zaveza. Da bi sploh lahko komuniciral na enakopravni ravni, ti priporočam sledeče: 1. Nauči se Hebrejščine, Aramejščine in pisave Davidove hebrejščine 2. Nauči se razvoja duhovnosti, katerega priča je Biblija 3. Nauči se korenov Egiptovskega jezika, kakršnega je govoril Mojzes 4. Pojdi k Družbi Jezusovi, kjer se lahko priključiš duhovnim vajam. Spoštovani prečastiti člani Jezuitov te bodo naučili kar veliko o osebnostni rasti in načina, kako brati Biblijo, da ne izpadeš popoln tepec. Prilagam ti link:Spletna stran slovenske podružnice Družbe Jezusove. Ko boš vse to obvladal, potem se lahko sploh začneš razumno pogovarjati. Do takrat pa bodi to, kar si.

Veš midva ne moreva priti na isto valovno dolžino. Ti imaš svojo predstavo, temelječo na vzhodnih simbolnih principih in v skladu z doktrino Gibanja za zavest Krišne. Gibanje za zavest Krišne temelji na devociji, oboževanju in branju Ved. Vzhodni principi se poti do Boga lotevajo drugače, kot zahodne. Nekje sem že napisal, da so vzhodne metode nežnejše, včasih položnejše in nikoli ne uporabljajo simbolov za preobrazbo zavesti. S simboli predstavljajo rezultate preobrazbe. te metode so zaradi svoje nežnosti silno prilagodljive in zato so tudi popularne. Združujejo duh eksotike in tujega z nežnostjo, ki prinaša vztrajnim rezultate. Zahod je drugačen. Simbolni sistem, katerega nosimo v sebi, neposredno uporabljajo za transformacijo energije. Takšna metoda je do izvajalca brutalnejša, hitrejša, vendar ni primerna za vse značaje. Zgodovina pozna čedno število padlih magov. Rezultat je na koncu enak. Zato pa so Vede debeli špehi, a izvorna znanja zahoda so precej drobne knjižice. Je pa danes tudi precej zahodnih metod, ki poskušajo uporabljati vzhodne tehnike (zlasti jogo). Nekaterim to prinaša rezultate, drugim ne. Tvoj pogled na svet je klasični gnostični. Vse vidiš dvojno - materialno slabo : duhovno dobro. Jaz na stvari ne gledam tako. Dvojnost je samo zaradi dinamične narave sveta, kajti Bog ni razdeljen. Ni potrebe po tem. Nekatere napredne zahodne poti poznajo Jakobovo lestev - to je enostaven simbol, ki pojasnjuje, da je vse prepleteno in s slikovnim prikazom označuje etape na poti in pasti, ki te čakajo na tej poti. Elegantno in enostavno.

Tarot je zahodni simbolni sistem in se bojim, da vijolična barva v zahodnem simbolnem principu ne predstavlja nobenega duha, temveč podzavest, rezervoar nezavednega ipd. Na karti Maga najbrž predstavlja silo upodabljanja, prenos znanja, prozornost magove pozornosti. Omenjena karte je podobna eni od Crowleyevih oblik karte Maga (Crowley je zasnoval več različnih kart Maga), a ne morem 100% trditi. V veliki večini uporabnih in simbolno korektnih kompletov je na Mag običajno samo ena oseba - hermafrodit. Srečal sem se s čuda kompleti, a povsod, kjer je na kartah več, kot je potrebno, imamo opraviti s precej zmedeno in nejasno simboliko. Za meditacije so odlične karte z minimalnim potrebnim okrasjem. Za svoje potrebe pa sem sam naredil karte.

Omenjate neke travme. Bog pomagaj, a iz navadne navezanosti res nima smisla delati neke travme. Ampak iz nesposobnosti ljudi, da se soočijo s svojimi običajnimi težavami nekatri mastno služijo. Ava njim!

Takšnega pisanja ne m orem resno jemati. Niti Bogu, niti angelom čas ne teče. Za Boga in njegove sile razodevanja ni včeraj, danes, jutri. Se ti sploh sanja, kaj je satanizem? Bojim se, da se ti niti sanja ne o tem. Veš, satanist je tisti, ki priznava satana in moč satana je samo v priznavanju njegovega obstoja. Satan je proizvod gnosticizma, a ki je precej ekstremna oblika duhovnosti, saj vset deli na dva strogo ločena pola. A s priznavanjem Satana zanikamo popolnost Boga. Kaj torej hočeš? Popolnega Boga brez satana ali Satana brez popolnega Boga?

Ni res. preprosto gre za debelo potvarjanje Biblije. V Genezi ena se uporablja beseda ELOHIM, a v Genezi 2 JEHOVA ELOHIM. Biblija se začne s trenutkom, ko je obličje Boga razodeto. In razodeti Bog ima 10 božjih imen, ki izražajo poskus nepopolnega razuma, da se približa neskončnosti. Večina prevodov iz originalne Hebrejščine je prirejenih verski dogmi, ki nima nič skupnega z izvirnimi pisci Biblije. Doma imam hebrejski original, pisan v prastari Davidovi hebrejščini. Precej dobro poznam tudi aramejščino ter hebrejščino in duhovne tradicije, v okvirih katerih so nastajali posamezni deli kanona Stare zaveze. POleg omenjenih dveh božjih imen (Elohim, Jehova Elohim) sta poznani božji imeni še Adonai in Jehova. Uporaba božjega imena je odvisna od tega, o katerem delu božjega razodetja je govor. Pisci Biblije so bili glede tega silno natančni. Ali veste, da je Sveto božje ime (Šem He'Maforaš) sestavljen iz 72 skrivnih besed, iz katerih so izpeljana imena pomembnih angelov? Veste, da obstajajo štiri tajna božja imena, ki v posebnih primerih odpirajo vrata nebeškega kraljestva? Nadalje vesta, da je Sveti duh v hebrejščini samostalnik ženskega spola? Ampak vse te sintaktične kolobocije nimajo nobenega smisla brez osebne izkušnje.

Tistega, ki je omenil čakre. Res mi ni jasno, kaj ima slovenska mitologija s čakrami? Bojim se, da gre znova za tržno nišo, ki nekomu dobro sede v denarnico. Mislil sem, da govorite o omenjeni slovenski mitologiji, a vidim vse drugo, samo to ne.

Saj to vedno počnem - učim krivo vero. Ne, ravno razum želi nesmrtnost in ljudje so tokom družbene izkušnje izumili nešteto načinov, s katerimi mislijo,da so prelisičili smrt. Žal pa je teta s koso natančna. Pobere to, kar je iz prahu in to v črve in posledično prah tudi povrne. Verjemi mi, nikogar ni, ki bi živel po tem, ko je umrl. Ampak vsi bi radi večno živeli, kar je skrajno sebično.

Ne vem, kaj imajo čakre in slovenska mitologija skupnega?

Resno sem mislil. Tuje spomine je moč ujeti z nezavednim. Vse te regresije in podobno potrjujejo, da ljudje prestregamo tuje spomine. V tem ni nič čudnega ali nenavadnega. Ni potrebe po nobenih posmrtnih življenjih, ker je to skregano z zdravo pametjo. Sam sem v sebi odkril tisočletja stare spomine, pa jih ne razlagam z zapletenimi teorijami. Največkrat je najenostavnejša teorija še najbolj točna. Vse te teorije o nesmrtnosti, posmrtnosti in podobnem se pojavijo zaradi strahu razuma pred minljivostjo in dokončnostjo.