Kabalist

Guru ti je potreben do vstopa v svoj osebni pekel. Guru, ki sili v tvoj drek, je zelo slab guru oz. je šarlatan. Moj mojster me je obiskal kakšno leto po tistem, ko sem opravil del domače naloge. Rekel mi je: "Tvoja hoja po peklu je moja stopnica do kraljevskega prestola štirih kerubov." Nisem takoj vedel, kaj je hotel povedati. Šele kasneje se mi je posvetilo. Vsak mojster je naredil veliko tudi zase, ko je svojega učenca usmeril v njegov pekel in je učenec "hvaležno" zagreznil v ta pekel. Posvetilo se mi je, da učitelj napreduje skupaj z učencem. Ravno zato v tradiciji, kateri pripadam, učitelj nima več kot enega učenca. In tega učenca izbira precej dolgo. Osebne želje tu nimajo kaj iskati. Mojster pride, ko je učenec pripravljen. Nič prej in nič kasneje. Znova iz tebe govori naučeno. Ljubezen ni pasivnost, temveč je aktivna akcija. Precej garanja je potrebno, da se dokoplješ do žarišča božje navzočnosti. Tvoja ljubezen, ki je sebična, ker predvideva neko povračilo, ti ne more veliko pomagati. Ti ljubiš Boga, a tvoja žena umre v prometni nesreči. Kaj tri bo v tem primeru vsa tvoja navidezna ljubezen? Nekdo je mrtev. Previdno z besednimi obljubami. Najprej moraš vzpostaviti odnos do okolja, v katerem živiš. Si prepričan, da brezpogojno ljubiš vse okoli sebe? Veš, Bogu je malo mar zate, saj si poln besed o služenju in ljubezni. kako reagiraš, ko nekdo poleg tebe zmaže svinjski zrezek (kolikor vem, ste bhakte vegetarijanci)? kako reagiraš, ko ti nekdo reče, da se poščije na Vede? Sem vedel. Žal tvoje besede izražajo zgolj vero in naučeno, nikakor pa ne izkušnjo. Vse preveč je kvalifikacij, definicij in ponavljanja besed "služenje", "predanost", "guru" ali "ljubezen". To so tipične besede vernikov, ki verjamejo, a nimajo osebne izkušnje. Tudi sam sem bil pred časom podoben. Zdaj je drugače. razumem tvoje stanje in razumem tvoje ponavljanje podobnih definicij. Tudi v duhovnosti moraš zapustiti očetovo in mamino gnezdo ali pa nikoli ne odrasteš. Guru, ki te ne pusti pred breznom, je šarlatan, saj se je navezal. navezanost je vzrok ljubosumja in to je pot do strahu pred izgubo. Klasika! Guru, ki ni prešel svoj pekel pač ni guru, temveč nedeljski župnik. V tvojem peklu boš sam kričal. To je pot, ki iz učenca naredi potencialnega mojstra in učitelja.

Alan New, postavil si lepa vprašanja, vredna truda. Ko so našli kumranske rokopise, so primerjali najdeno z obstoječim hebrejskim zapisom in so ugotovili, da gre za natančne prepise. Vsaj kar se tiče Stare zaveze. Nova zaveza pa je zbir besedil, odobren na Nikejskem koncilu, kjer so iz še ene židovske ločine ustvarili svetovno religijo. Gre za spoj židovskega monoteizma z rimskim politeistično ikonografijo. Nič nenavadnega glede na takratne okoliščine. na srečo so se ohranila še druga besedila, povezana z ločino, povezano z Jezusom Kristusom. Tako lahko dobro sestavimo evolucijo ene od ločin judaizma v svetovno religijo. Razsvetljen jogi popolnoma razume razsvetljenega kabalista in obratno. Oba dosežka sta identična. Ko sta na vrhu, vidita svoje in vse druge dosežke, ne moreta pa jih doživeti. ne moreš pa se iti jogo in kabalo istočasno. gre za mešanje simbolnih sistemov, kar je intelektualno še možno, a ko se potopiš v brezno, to mešanje odpade. S Kabalo zlahka interpetiram simboliko Ved, a to je neumno in nekoristno početje, saj dobro vem, da vede in biblijska simbolika z različnimi simboli govorita isto zgodbo. Kabalistični zastoj misli je identičen pratjahari, kabalistično petje svetih imen pa je identično mantranju. Joga ima svoje čudeže, kabala pa svoje.

Brezvročnost pomeni prozornost za božje vplive. Moj mojster mi je rekel takoj po tem, ko je postal Vsečasni: "Postati moraš brezčasno okno za božji vpliv." V tem je skrita tudi skrita največja krščanska skrivnost - vstajenje. To skrivnost sem povezal z eno od zgodnjih vaj - vajo upočasnjene pozornosti. Ker postaneš okno, nimaš odnosa, ker si del procesa. Hvaležnost je odveč, kajti hvaležnost je samo par nasprotja nehvaležnosti.

Razumevanje je silno spolzek teren. če bi imela Biblija samo eno interpretacijo, ne bi bilo nekaj 100 krščanskih sekt in vsaka zase trdi, da je edina prava za razlago Biblije. Potem je tu še podobno število šol židovskega misticizma in religije, katere takisto različno razlagajo Biblijo, a se na srečo vsaj ne bojujejo med sabo. Ampak Mici, ti ne moreš za druge trditi, koliko razumejo ali ne razumejo Biblijo. Veš, 10 božjih zapovedi ni zaradi športa, temveč jih je treba živeti v praksi - dan za dnem. Kako ti uspeva s tem? Jezus je rekel, da ni razveljavil nobene zapovedi, da vse enako veljajo še naprej! Kako je tisto - ne delaj si rezanih podob ... ??

V določenem trenutku ni medija, ni tebe in ni sonca. Ko si eno s soncem, še nisi to sonce, a veš, da si iz istega, kot je sonce. Sonce je pač neskončno veliko, a ti si neskončno majhno. Si probal? Veš, vsi okusi so dobri, a niso vsi primerni za človeka. Ampak vsem je skupno to, da so božjega porekla. Nekateri sploh ne verjamejo v boga, pa so srečni. Kar nekaj jih poznam. Vera ni merilo sreče, je samo eden od elementov, če si se odločil ugotoviti, čemu si sploh na svetu. Ampak večino ne zanima vzrok, temveč zgolj posledica. Tako pač je. Predajanje pomeni pasivnost in ko pasivnost ni uravnotežena z aktivnostjo, stagniraš, oziroma zaostruješ svojo vero. Vse poti učijo ravnotežje na poti. Teorija - praka, darovanje - predanost, aktivna namera - sprejemanje ipd. so pari, katere moraš uravnoteženo voziti skozi čeri pasti na poti. Ni res. Učitelj, guru ali kakor že praviš tistemu (tisti), ki te upelje na pot, MORA v nekem trenutku stran od tebe. Obstaja trenutek, ko ti noben vodnik ne more več pomagati. In tam se odloča, ali boš ostal večni učenec, zafrustriran od vere ali pa boš postal učitelj. Pot mimo obeh stebrov je huda izkušnja, a ko si mimo, temno noč zamenja sončen dan radosti. Vera oz. zaupanje je samo zase naklonjenost. res ne vem, čemu bi se s tem pretirano obremenjevali? Imaš osebno izkošnjo za trditev, katero si navedel? Zanima me izključno tvoja doživeta izkušnja, ne pa prebrano & naučeno. Ja, peljal te bo za rokico, a samo do stebrov pred vrati pekla. Noben verodostojen mojster si ne bo drznil tvegati pot v tvoje zasebno podzemlje. Tudi če bi hotel, ne more iti s tabo, kajti tvoj pekel je samo zate osebno. Ampak ti boš najbrž ostal kar pred vrati, kajti tvoj guru ali karkoli je že, te zaradi varovanja vere NE BO spustil preko (morebiti še sam ni bil preko in je guru samo zaradi prebranih knjig). Jaz sem svojemu mojstru izjemno hvaležen, da me je pravočasno pustil.

Ni pravih ali nepravih želj. Možen je samo nadzor nad obsegom želja. Neuresničene želje povzročajo stres in frustracije. Še najhujša je ravno želja po božji ljubezni. Zakaj? Iz preprostega razloga ... nesreča nikoli ne počiva in takoj se pojavi vprašanje: "Kaj sem storil(-a) narobe, da me je bog kaznoval?" Lahko je filozofirati in stresati definicije iz varnega zavetja. A širni svet je prostitutka, ki se prepusti tistemu, kateri več da. Božja ljubezen ni čustvo v človeškem pomenu besede, temveč neskončen tok razodevanja večnega trenutka sedaj. Dokler nisi čist, torej prozorn za umski hrup, toliko časa si deležen zgolj iluzije božje ljubezni, katera je posledica ugodja ob umski špekulaciji, da počneš bogu všečne stvari. Žal si ti končen in Bog je neskončno in tvoja največja sreča je lahko, da morebiti kdaj doživiš dotil božje milosti. Ko ga boš, ne boš za to našel besed. Dogodek in interpretacija dogodka se izničita in ostane samo odmev. Verjamem, da si veliko prebral in da si svojo glavo napolnil s filozofijo Gibanja za zavest Krišne. Iskreno verjameš in v komunikaciji s preostalim svetom se trdno držiš definicij, značilnih za vero, kateri pripadaš. To je koristno za določen del poti, a osebnostna rast je namenjena tudi temu, da teoretična znanja in čustven odnos nadgradiš z začimbo - božjo navzočnostjo. Tudi nacisti so mislili, da so izvoljen narod in so to poskušali udejaniti v praksi - najebali pa so vsi ostali. Izbrani narod so ljudje, ki verjamejo v biblijskega Boga. Ampak ta izbranost je znova zgolj notranja zadeva biblijskih narodov (pač narodov, kjer se je razširilo čaščenje Biblije kot svete knjige). V rasistične teorije o izbrancih po rojstvu pa nočem verjeti, ker verjamem, da Bog nima nezaželjenih otrok. Mici, pravica MGD do njemu ljube vere je enako verodostojna, kot tvoja krščanska vera. In na forumu so še mnogi, ki imajo svoja verska prepričanja in vsi imajo to pravico do izbire.

Natanko tako. NI izvoljenega ljudstva. Kakor hitro priznamo, da je neko ljudstvo bolj izvoljeno, imamo takoj rasizem, genocide ipd. Zgodovina je glede tega podala že dovolj naukov. Judje niso bili za nič izbrani. Sami so si izbrali duhovno tradicijo, katera je tesno povezana z njihovo zgodovino. Narodov mit je tesno povezan z narodovo zgodovino in njegovimi travmami. Judje so večino svojega mita sprejeli od drugih in ga vkomponirali v svoj silno prilagodljiv mitološki sistem. Ravno zaradi bogastva teh izkušenj je ta mit silno bogat. Krščansko pojmovanje mesije je nekaj čisto drugega od židovskega pojmovanja. Pravzaprav različne veje židovske duhovnosti nima glede tega enotnega stališča. V eni od teh tradicij je mesija naziv za najvišjo stopnjo samorealizacije (začetnik, vajenec, praktik, teoretik, mojster, veliki mojster, vsečasni, mesija). Malce čudno ... Boga ne moreš zadovoljiti, saj Bog JE zadovoljstvo (a tudi jeza). Najprej pa moraš odstraniti besedo HOČEŠ. Strinjam se z budisti, ki trdijo, da je želja vzrok trpljenja. Jaz temu rečem, da je hrup suženjstva zunanjosti preglasen, da zaslišiš simfonijo tišine božje navzočnosti. Dokler nekaj hočeš, si sredi hrupa.

Najprej sem vse skupaj opisal s čisto banalnega gledišča. Življenje imaš zapleteno, kolikor si ga sam zapleteš, oziroma kolikor dovoliš, da se preveč vpleteš v različne naveze. Življenje lahko gledaš iz zabavne ali tragične plati. Če svojo izkušnjo bivanja vzameš kot nujnost, je zabavno. Veš, da moraš v odnosu z okoljem vzpostaviti ravnotežje, pri katerem ne smeš dovoiliti, da zunanje stvari posegajo v tvojo zasebnost. Ta ščit je tvoj navidezni obraz, katerega nastavljaš okolju, v katerem največkrat srečuješ ljudi skoraj brez kanca pozornosti in jih zadovolji zombi, s katerim se predstavljaš. Veste, filmi o zombijih so silno poučni (Zora živih mrtvecev). Tudi Oni živijo veliko pove o naravi človeka kot človeka potrošnika.

Žal je tako, da sveto knjigo sprejmeš v celoti ali je pa sploh ne sprejmeš. Nobena sveta knjiga ni nizanje zgodovinskih dejstev. V Bibliji so tako dobra, kot zla dejanja delno resnična in delno alegorije. Biblija kot zgodovinsko čtivo vsekakor ni najboljši vir. Vedno se mešata mit in zgodovinske okoliščine. Biblija je bolj ali manj zgodovinsko pričevanje o napredovanju in razvoju kabalističnega mita (ne zgodovine) od sive davnine do nastopa nikejskega krščanstva. Tudi to je poslčedica umskih kalkulacij. Dejansko je tako. Samo poglej si seznam različnih krščanskih sekt, od katerih vsaka zase trdi, kako edina pozna pravo interpretacijo in zaradi tega je bilo že nekaj vojn, ko so se v imenu križa kar medsebojno ravsali katoliki in protestantni. Ne gre za manipulacijo, temveč za preprosto drugačno, bolj poglobljeno pozvananje Biblije in zlasti tradicije, katera jo je oblikovala. Tudi jaz se v mnoge stvari ne spoznam in ne zahtevam od poznavalcev, da mi razlagajo detajle, katere zaradi omejenega znanja itak ne bi razumel. Ravno zato se ne podajam v precej obširna razlaganja simbolike "oči božjih". Vsakdo ima določena znanja in vsako znanje ima svoj namen. Ne gre za nobeno skrivanje. Za splošno razumevanje Biblije je dovolj slovenski prevod in temeljna znanja simbolike. Nekateri detajli, katerih bistvo se razkrije samo skozi osnovno znanje jezika, v katerem je bila napisana, so pač skriti običajnemu branju. Ampak ti detajli so potrebni samo kabalistom. Vsi pa ne zmoremo vsega vedeti o vsem. Takšen je pač svet. Tudi jaz nisem nič jezen, če mi nekdo reče, da ne razumem indijskih Ved ali pomena Sanskrta. Tega bpač ne poznam drugače, kot zgolj silno splošno in silno površno in vem, da nikoli najbrž ne bo drugače. ne razumem, zakaj bi bila Biblija slabša sveta knjiga od drugih? V vseh svetih knjigah gre za večplastno sporočilo in raven razumevanja je sorazmerna z ravnjo poznavanja tradicije, katera jo je ustvarila. Kabalist ne more popolnoma razumeti Ved, a jogi ne more popolnoma razumeti Biblije. Več duhovnih izročil pomeni več svetih knjig. Vse različne, čeprav z enakim namenom.

Človek je družbeno bitje. Vsaka družbena skupnost je nekakšen organizem s sebi lastnim sistemom organizacije delovanja na ravni človek - človek in ravni komunikacije do drugih družb. Človeški temeljni pogonski sistem v odnosih do drugih ljudi znotraj ddružbe predstavljajo preživetje, igre, ugodje in status. Nadalje je človek po naravi zver (kot vsi lovski sesalci, imam tudi človek oči usmerjene naprej in ima stereo vid), ki se druži v kardelo samo zaradi skupne koristi - sinergije. Ampak človek je zver z zavedanjem. Že zelo zgodaj so se izoblikovala pravila, katera omogočajo znosno sobivanje - gre za brzdanje človeške zverske narave v odnosu do pripadnikov lastne družbe. Moralni sistem je ta neformalni zbir pravil, katere instalira v človeka vzgoja in temelji na religiji te družbe. Moralni sistem je vedno sistem jasne dualnosti, saj gre za sistem grehov in kazni ter sistem nagrad za vrline. Temu ponekod rečemo moralni akcelator in moralni inhibitor. V normalni družbi, kjer ni kritičnih pretresov, ki bi rušili urejen moralni sistem, moralni ljudje nimajo konfliktov, ki bi rušili človekovo integriteto. Plača 1 USD / dan nima pri meni nobenega pomena, kajti kot potrošnik kupujem glede na svoje potrebe in finančne možnosti. Pri tem seveda maksimalno upoštevam poreklo blaga in način njegove proizvodnje. Ampak plača 1 USD / dan ni problem moje morale, temveč morale tistega, ki daje takšno mizerijo. Če lahko izbiram med enakovrednimi izdelki, ki mi ustrezajo, kupim vedno ekološko in moralno najmanj spornega. Zavedam se svojih omejitev pri vplivu na globalne zadeve. Vsekakor ne m islim biti bolj papeški od papeža, ker moram tudi jaz svoj denar zaslužiti z delom in zato pazim, kako ga zapravim. Da bi se okoli štruce kruha obremenjeval s problemi tretjega sveta, bi hitro končal v ustanovi. Zanima me, koliko od vas ima recimo 75 % programske opreme in medijskih vsebin legalno dobljenih? Koliko od vas je pri prodaji stanovanja upoštevalo tudi socialni status morebitnih kupcev? Koliko od vas odslužene, a uporabne stvari podari pomoči potrebnim? Koliko od vas odpadke pridno ločuje? Pa kriterij porabe pri avtomobilu? In takšnih malenkosti je še veliko. A ko malenkosti sešteješ, se tega kar nabere. Nisi čisto razumel poanto mojega pisanja. Za vsakdanjosti se ne obremenjujem, ker ni za tem potrebe. Ampak s svojimi okusi in potrebami ne delam cirkusa, čeprav sem tudi pri tem ves čas pozoren. Hočem povedati, da nimam nikoli slabe vesti glede svojih nakupov ali glede svojega okusa. Iz tega ne delam projekta samorazvoja, niti ne premeditiram noč o spolnem življenju Kitajcev, kateri so izgotovili USB ključek, katerega grem zjutraj kupiti. Ljudje bi se morali posvetiti problemom, na katere lahko vplivajo. Pri meni avto Jaguar odpade, ker je prepožrešno vozilo in še zelo nepraktičen. Kot sem omenil, obremenjevanje z vsakdanjostmi, kjer nimam vpliva, je neučinkovito in prazno početje. To, da imava v hiši najslabši avto (ko smo že pri tem), me prav malo briga. Tudi pri nakupu stanovanja nisva šla v maksimum možnosti, ker pač samtram, da ne smeš biti suženj dobrin. Moje načelo: Najbolje vložen denar je vlaganje v samega sebe (šola, knjige, potovanja, izleti, izobraževanja ipd.).

Dragi Mici, definiraj besedo antikrist! Moj prvi učitelj je bil jezuitski pater, ki ima danes precej pomemben položaj v Cerkvi. In še ne tako daleč nazaj sva imela zanimivo debato o stvareh, ki daleč presegajo banalonosti o nebesih, peklu ali križu. Razprave o marijini skrivnosti, križu, nebesih, peklu in Jezusu so popolnoma drugačne, če imaš opravka z razsvetljenim človekom. Ne moreš verjeti, kako hitro sva našla skupni jezik in primerjala različne interpretacije istega. Omenila sva tudi idejo antikrista in se nasmejala ob fanatikih, ki ga vidijo na vsakem koraku. Antikrist ... vsi verski fanatiki, nestrpni do vsega, kar ni njihovih barv njihovega bedno omejenega verovanja so njegovi najboljši sledniki. Najmočnejše antikristovo orožje je verska gorečnost. Ampak tudi sledniki antikrista morajo obstajati. Dajejo primer, kaj prinašajo prazna vera, hipokrizija in nasilna gorečnost. Križ? Osnovni simbol izhaja še iz prednika hebrejske abecede - zadnja črka abecede Tov se je včasih pisala kot križ. Sama beseda pomeni znamenje, dovršenost in ustreza dovršitvi kroga razodevanja. Malce manj znan pomen je prikaz resnične narave Boga - Bog je tukaj in sedaj. Nadalje je opozorilo, da lahkov točki brezna padeš v norost (dol) ali modrost (gor). zatem je simbol enovitosti štirih gibal veolja, skozi katere se Bog razodeva skozi naše vesolje (čas, prostor, energija in gibanje). Potem so tu še štiri črke svetega imena Jehova, kajti fokus božjega razodevanja je možna skozi prozornost človekove volje. Potem je tu še sporočilo o razodevanju trojne narave božje navzočnosti skozi človeka, ki je prečkal brezno osebnega pekla. Jezus na križu to še najnatančneje ponazori. Tudi tabla pribita pod Jezusom , INRI natančneje razlaga ta pomen križa. Zaporedje simbolizma Seme življenja - smrt - zmaga luči - seme življenja je natanko to, kar želi prikazati simbol križa. Žal pa je vse to za vernike, prelene za preseganje lastne hipokrizije, zbanalizirano na običajno ikonografijo rimskega praznoverja, v katerem se je Rim utapljal v 4. stoletju. Kult Sol invictus jso zlahka zamenjali s kultom Jezus invictus in zlato kroglo je zamenjal zlat križ. Tako je nastalo krščanstvo, ki je na koncu pripeljalo do inkvizicije, verskih vojn, strahovitih pokolov drugače verujočih in nemorale v samem Rimu, saj je bil Rim 15. ali 16. stoletja en velik bordel. papež iz družine Borghia se je dol dajal z vsemi, tudi z lastno hčerko Lukrecijo. Vse to so ustvarili verski gorečneži brez vizije in brez sposobnosti preseganja banalnosti vsakdanjosti. vera je postala orožje za uničevanje in ne orodje duhovnega napredovanja. In danes takšni gorečneži dvigujejo glavo in vihtijo meče jeze in nestrpnosti. Bog jim pomagaj.

Čemu bi si razbijal glavo s tem? Pač kupujem, kar pač kupim, poslušam, kar mi pač ustreza in ne vidim v tem nekega velikega posla. Pač vsakdanjost in to so nepomembne stvari. Zakaj bi moral neko zavedanje zato, da lahko poslušam Plavi orkestar? Pač mi je všeč in o tem ne izgubljam časa. Sem pristaš Intel procesorjev? Komu mar, najmanj pa meni. Vse to so nepomembnosti, katere prepuščam umu, da odloča na osnovi možnosti ter podatkov o tem, kaj je najprimerneje zame v danem trenutku. Prej bi rekel, da nemoralnost (nemorala je možna, ne pa nujna posledica nemorale) povzroča vse navedene tegobe. Zanikanje, neupoštevanje moralnosti, domači družbi, v kateri živiš, te izpostavi pritisku, ki pripelje do neravnovesja in potem igraš vloge, ki jim nisi dorasel ter te odnesejo. Zato pa je danes toliko raznih psihotralala terapevtov, ki prodajajo vsakdanje banalonosti in ljudi prepričujejo, kako so nespretni v življenju. Ljudje z izdelanim moralnim sistemom nimajo težav. Vsekakor pa poudarjam - ne mislim na ljudi, ki samo govorijo o morali - hipokrizija je pač precej razširjena med lažnimi moralisti. Druga zgodba so ljudje, ki mislijo, da je morala nepotrebna. To so ljudje konfliktov in se vrtijo v krogu, živeč v iluziji, kako so napredni. Gredo se malo tega in malo onega, saj brez moralnega kompasa pač nimaš smeri in je vsepovsod iluzija prave smeri. Morala pa je stvar družbe. Naša družba ima drugačne nianse moralnosti od indijske družbe. Kar je tam sveto, je pri nas mogoče profano in obratno. Zaželi si v vasi, kjer so krave svete živali recimo govejo juho ali med ortodoksnimi Židi svinjsko pečenko. Ali pa pri nas reci staršem desetletnice, da želiš kupiti njihovo hčerko! Če evangeličanskega duhovnika vprašaš po ženi in otrocih ni nič čudnega, a če o tem vprašaš katoliškega župnika, pa te malce čudno pogleda. Skratka, morala je različna, a vedno je namenjena družbenemu sožitju s čim manj stresa. Tega bi se morali spomniti ljudje, ki se gredo duhovnosti tako po malo na različnih koncih.

Čemu bi si glavo s tem razbijal. Moralni človek se jasno zaveda razlike med svojo družbeno vlogo in svojim bistvom. Ne potrebuje nekega posebnega izobraževanja o tem. Čemu bi se izgubljal v razglabljanjih, kakšen sem v družbi, če v družbi svoje delo opravijo vloge, katere sem izoblikoval tokom življenja? Moralnost imam zato, da sem svoje bistvo zavaroval pred zunanjostjo in se lahko tako lažje posvetim bistvu - biti jaz za sebe. Kot piše v Bibliji: "Jaz sem, ki sem." Te štiri kratke besede povedo vse o teh famoznih vlogah. POmembno je samo, da te vloge zunanjosti oborožiš z moralnim sistemom, ki onemogoča zunanjosti, da ruši tvoje notranje ravnovesje. To pa je lažji del posla, če imaš seveda zgrajen jasen moralni sistem. Žal pa je to danes bolj redka dobrina. Ali gre za razkroj oz. zanikanje morale, lažno moralnost ali nasilno vsiljevanje tujega moralnega sistema. V vsakem primeru potegne kratko vsakdo, ki misli, da je iznad moralnosti.

Pa še kakšna je razlika. Sonce je jedrska peč, ki seva svetlobo različnih valovnih dolžin. Človek lahko sprejme samo del tega valovanja. To valovanje je moč razodevanja, ne pa posrednik. Bog (sonce) ne potrebuje posrednike. Bog ni niti sladek, niti grenak. Pravzaprav je brez okusa. Probaj! želja, navezanosti, vsakdanjosti, strahu itd Vsakdanjost je nekaj drugega od strahu, navezanosti ipd. Ne mešati fizičnega bivanja z negativnimi posledicami napačnih umskih špekulacij. To velja samo zate in pripadnike tvoje religije. Druge religije temu drugače rečejo. Jaz rečem zgolj neprekinjen tok božje navzočnosti, saj se mi zdi neumno uporabljati neke tuje besede, razumljive samo ozko usmerjenim vernikom neke tuje religije. Bojim se, da iz tebe govori um in ne izkušnja. Si osebno izkusil? Najbrž ne, ker pač podajaš tako natančno definicijo. preberi si Dantejevo Božansko komedijo. Tam lepo v alegoriji piše, skozi kakšno sranje moraš, preden te obsije čista luč božjega razodetja. Saj ni važno, če Šri Krišna izgovarjaš skozi rit, važna je prozornost uma. Ta pa ni možna, dokler jo meglijo definicije o sladki, manj sladki ali nesladki poti. če ne občutiš strahu pred življenjem v neznanju Strah sam zase je dobra zavora. Vsak učenec (-ka) na poti mora strah premagati že na samem začetku s pravilnim zaupanjem (vero). To pripelje do pravilnega razmišljanja in pravilnega postopka, kateri te popelje na pot bistrenja uma. Razne tehnike pomagajo umu, da se očisti navlak. Skoraj vse tehnike osebnostne rasti, ki pripeljejo do konca v doglednem času, vključujejo zaporedje postopkov, ki um pripravijo na največjo avanturo - prozornost. Ni bližnjic, ni dobrih ali slabih poti, temveč so samo poti, ki pripeljejo na cilj ali pa ne pripeljejo. Od vzhodnih tehnik mi je zelo ljuba Radža joga. tehnike te joge so skoraj identične bazičnim tehnikam, katere sam uporabljam. Razlike so samo kozmetične in sintaktične (mantra: logodinamo, telesna drža: asana, mirnost uma : pratjahara, dihalne vaje: pranajama ipd.). Najbrž nisi vsega prebral, kar sem v zadnjem času napisal. Bog ne potrebuje aktivnosti, ker je popolnost. Človeška sposobnost dojemanja božjega razodevanja je izven interpretacije. Sam uporabljam bolj splošen izraz - božje razodevanje v vsem skozi vse v večnem trenutku sedaj. Ne, Bog ne potrebuje posrednikov, a potrebuje jih religija. Vsaka religija ima razlagalce, ki poskrbijo, da večina ne poskuša osebno doživeti razodetja. Guru ali župnik - isto sranje, drugo pakovanje! Oba sta tu, da ti na začetku dasta kost, nakar te zavreta, saj z osebno izkušnjo izgubiš potrebo po njunih uslugah. Ko si enkrat preko, ne potrebuješ več razlag drugih, ker sam veš. takrat modrost postane del tebe. Ljubečo pozornost ne usmerjaš v posrednika, temveč jo daruješ božji navzočnosti. ne gre za predajanje, temveč darovanje. To je nekaj drugega. Predajanje je pasivnost, a darovanje je aktivnost. Znova recept za intelektualno samozadovoljevanje. Žal mi je, a o tem ne odločaš ti, temveč navlaka, katero imaš v sebi in učinkovitost preobrazbe te navlake v pogonsko silo samorealizacije. Brez težav ne gre, kajti vsakdo nosi v sebi potovalko navlake. Vsako podstrejše ima svoj temni kotiček, v katerem biva zasebni gospodar pekla. Ampak ti nejbrž ne misliš počistiti svoje podstrejše, ker misliš, da ti bo samo branje o tem pomagalo. pa ti ne bo. Metlo v roke in v akcijo! Lahko je, lahko pa ne. Pravzaprav je omenjeni gospod mrtev že 2000 let in mi lahko pomaga samo njegova zapuščina. Do zdaj sem imel dva učitelja, vsakega iz drugačne verske sredine, čeprav iz istega simbolnega ozadja. Vsak mi je dal svoj delež napotkov in v določenem trenutku sem moral pot nadaljevati popolnoma sam. Kot mi je rekel zadnji učitelj: "V peklu boš sam kričal, a srečamo se znova v nebesih." Dojameš ta stavek?

Tudi meni se ne da gledati nekoga, ki razpravlja o čisto vsakdanjih stvareh. Ne vem, zakaj bi se obremenjeval z vlogami, katere pač moram igrati v službi fizičnega preživetja s čim manj stresa? Človeška družba je že pred tisočletji iznašla način, kako obvladati te vloge in to brez prevelike filozofije. Žal pa se danes pozablja na tako enostavne stvari, kot je moralni sistem, katerega vloga je ravno obvarovati resnični jaz pred zunanjim navideznim jazom. Moralni človek vsak trenutek ve, kako mora reagirati na zunanje vplive, saj ima nadzor nad svojimi vlogami. problem pa nastane, ko se morala poruši pod vplivi agresivnosti in samovolje. Ni več zaščite in frustracije zaradi neverodostojne igre so tukaj. Potem pa rabimo litanije filozofov, ki so iz banalnosti naredili kvaziznanost. V eno roko moralnost, v drugo pa nesebično iskrenost o samem sebi, pa bo.

Hja, malce težko bi komentiraj prispevek, ker povezava vsaj pri meni ne deluje. Ampak vloge ... Ja, vsakdo od nas mora v življenju igrati vloge. Ljudje smo pač družbeno bitje in v javnosti si moramo zaradi sobivanja nadeti bolj ali manj verodostojne vloge. Nekomu to uspe, nekomu pa ne. Uspeh je odvisen od verodostojnosti. Obstaja knjiga "Verodostojna i neverodostojna ličnost" (srbska knjiga izpred cca. 15 ali več let).

Saj sploh nisem omenil klasičnega vaškega krščanstva. Tam gre za nedeljsko vero brez razmišljanja in brez prakse. Vse religije so namenjene nadzoru. Včasih je bil nadzor namenjen zmanjševanju možnosti herezije zaradi mističnih spoznanj, dasiravno so ravno mistična spoznanja dajala religiji svežo kri. Krščanstvo je iz religije naredilo sistem družbenega nadzora, saj je zaprlo vrata osebnostne rasti slehernikom. Sistem "rešitve", kot si ga opisal je resnično namenjen stagnaciji v temi neznanja. V tem se strinjam s tabo. Ampak ne govorim o nedeljskih vernikih, o ovčicah na paši strahu, slepe vere in ponavljanje molitev zaradi navade. Sodba je o nečem nekaj napisati, a hip kasneje priznati, da o tem nič ne veš. Vsekakor je pisanje intelektualno delo. Vidiš, jaz nisem nobene svete knjige ali uporabnega navodila za osebnostno rast ocenjeval kot odlično ali zanič. Zlasti pri svetih knjigah kaže biti previden, kajti izza njih je vedno ogromna zakladnica mističnih izkušenj, prelitih v besede. Način izražanja veliko pove o načinu, kako si se lotil svoje dediščine. Naj ti dam droben napotek. Zmanjšaj napetost v zvezi s t.i. "vprogramiranimi" zadevami. Pri novih tehnikah, zlasti naboru delnih metod iz različnih virov je treba biti precej previden, saj so lahko stranski učinki neprijetni ob slabem izkoristku vloženega časa in & ali denarja. Ampak za zdaj gotovo še nisi prečkal brezna, saj nihče, ki je prečkal brezno, ne podaja negativnih sodb o svetih knjigah. Nihče. Kaj je sploh napačno delovanje? To je zlasti delovanje na osnovi napačnih umskih kalkulacij. Um je končen, zato je zmotljiv. Ja, kar krvavo, a za razumevanje je potrebno celotno poglavje, ne samo izbrani izsek. Nadalje poriporočam še branje 20. poglavja. Knjiga sodnikov je precej temačen del Biblije. Ampak tudi vstop v lastno brezno zla je temačno in Knjiga sodnikov je proti temu še zabavno čtivo. Znova je treba prebrati kaj več od dveh stavkov. Saj menda ne misliš, da se takrat niso radi dajali dol. V hebrejščini je beseda spoznati enaka seksati, zato je treba paziti, v kakšnem kontekstu jo prebereš. Vsekakor cel ta del pokaže na slabosti ljudi. Zadnji stavek 11. poglavja to jasno pokaže. Biblijo ne moreš brati v dobesednem pomenu, to počno nedeljski verniki. Jemanje stavkov iz konteksta nikamor ne vodi. Nadalje je del Biblije, imenovan tudi zgodovinske knjige prepleten z dejansko zgodovino in bralec skoraj nikoli ne ve, kaj je bilo res, kaj je alegorija in kaj mistično sporočilo. Ker ne znaš niti hebrejščine, niti kabale, nima smisla, da te zasipujem z metafizičnim sporočilo, katero je vedno skrito, pa naj bo besedilo še tako črno. Naj ti samo namignem. V Sam 11,27 so omenjene oči gospodove (oin adonai). Gre za bedeno zvezo, značilno za tradicijo berešit, kjer igra svetleče telo adama kadmona pomembno vlogo in vsak del odseva božjega telesa ima svoj skriti pomen. Zato so navedene oči (Oin).

Pluton? Kaj ga niso ukinili? Pluton je precej zoprn kraj na nebu.

Vsekakor, kajti ko stopiš pred božji prestol doživiš enost z Bogom, ki je oče, mati in vse ostalo. Vsakdo od nas je del božjega razodetja, a žal večino premaga hrup nepomembnosti. Tisti, ki posluša, bo slišal!

Za globlje razumevanje je potrebno znanje hebrejščine in ostalega, saj je Biblija v osnovi napisana v hebrejščini in delno aramejščini. za napredovanje s krščansko mistiko pa morebiti ta dva jezika nista potrebna. Torej si vse povedal. Podajaš sodbo o nečem, česar sploh ne poznaš, niti se ti o tem ne sanja. Takšnemu odnosu ne bi mogel reči osnovna osebnostna zrelost. Kot bi jaz rekel, da je recimo BMW 315 zanič, čeprav sem ga videl samo od daleč. Nekajkrat sem že omenil, da se z bralno značko ne pride daleč. Ampak če se ti ne sanja o zahodni okultni in mistični praksi, ne poznaš osnov kabale in podobnega, res nimaš pravice soditi. Kar tako na pamet sojenje je silno nemodro početje. Tvoje izkušnje so se glede na pisanje zaključile pred soočenjem z osebnim breznom. Če bi opravil ta izpit, ne bi tako pisal. Če ti Biblijska tradicija ni blizu, o njej res ne moreš podajati sodb, kar sem že omenil. A naj ti razodenem tragično usodo tvojega duha. Žal si se rodil tukaj, kjer je ta biblijska tradicija že 2000 let gradila tvoje nezavedno, pa ti to hočeš ali ne. Zavračaš jo, ker misliš, da ti je kaj drugega bližje (najbrž kaj vzhodnega ali instantnega).Tudi prav, vendar tudi vzhodne ali katerekoli verodostojne tradicije pripeljejo pred isto brezno, pred istega Boga. Žal mi je, ker si ne upaš naprej. Vade ultra očitno zmore samo peščica. Znova sodba. Veš, preden sodip, moraš stopiti pred ogledalo in tam pogledati, kaj vidiš. Vidiš, jaz ne dajem v nič nobene poti, ki ljudi pripelje preko. Ko stopimo pred luč božje navzočnosti, smo enaki in tam se ne pogovarjamo o pravilnosti ali nepravilnosti svetih knjig. Ključna beseda je doživetje. Najbrž ne veš pomena svetih knjig. V njih je znanje, v njih so izkušnje mnogih naprednih ljudi. V čem si ti naprimer naprednejši od Jezusa? V ničemer. Samo tehnika ti je podaljšala in okrepila čutila in mišice. Ampak Jezus je bil v palačah luči v siju božje navzočnosti, a zate to glede na tvoje pisanje težko trdim. Veliki mistiki iz zgodovine so prečkali brezno in zato vedo. Noben verodostojen mistik, ki je prešel svoj osebni pekel in se je realiziral, ne podaja sodb o tradicijah ali svetih knjigah, katere mu niso domače. Takšne sodbe so vedno iz ust vernikov, katerim manjka ena od sestavin, da napredujejo. Mogoče nimajo poguma za delovanje, morebiti jih je strah ali pa so preleni za resno delo in so se prijeli bralne značke.

Biblija je sveta knjiga krščanstva in judaizma (samo Stara zaveza). Obstaja zato, ker so duhovno napredni zapisovali svoje izkušnje. Celotna Biblija je sporočilo, da je Bog vse v vsem in daje napotke vsem, ki to želijo, tudi osebno izkusijo. Skratka, Biblija je namenjena vsem, ki med njenimi sporočili prepoznamo dotik božje navzočnosti. Za Toro pravijo, da je napotek nam, ljudem, kako prepoznati in v praksi živeti pot v skladu z božjo namero. Sporočilo Biblije je univerzalno, zato je sveta toliko različnim oblikam verovanj. Pravzaprav je Biblija osrednje duhovno izročilo Zahoda. Iz simbolnega univerzuma Biblije so se posredno rodile vse sodobne znanosti, racionalni razum in največji dosežki naše civilizacije. Zakon Biblije (deset božjih zapovedi) je temelj sodobne ureditve in reda naproti kaosu, ki priznava zgolj osebno sebičnost, napuh, sovraštvo, maščevalnost, asbolutistično stremuštvo in bolno samovoljo. Saj niso pomembni zgodovinski dogodki. V Bibliji se mešajo alegorije z zgodovino in včasih je težko ločiti med njima. Ampak ni pomembno zgodovinsko berilo, temveč sporočilo, nauk. Z vero se šele začne čudežno potovanje. Nekajkrat sem omenil tri stebre začetka praktične duhovnosti: - pravilna vera (zaupanje) - pravilno razmišljanje - pravilno delovanje Vse troje je povezana celota, ki ti podari orodja za resnično napredovanje. Manjka eden od temeljev, pa gre pot v maloro (beri: tako dobimo verske fanatike, duhovitneže, polne filozofije, zafrustrurane zmedence ali zgolj ljudi, ki ne razumejo lastne tragedije bivanja)

Točno tako. Ravno v Bibliji je 72 logodinamov, katere se ponavljajo v "paketih" po šest. Jogijsko mantranje je identično temu. Najprej se je treba vseh 72 tročrkovnih zlogov naučiti, nadalje je treba znati vse to pravilno izgovarjati, na koncu pa pridejo še vizualizacije ustreznih barv. ne smemo pozabiti na dihanje in telesno držo. Vse to zgolj za čiščenje uma. Praktikanti joge, to vam je gotovo znano. O molitvi pa me je jezuitski pater naučil, da ne kaže zgolj brezvezno prosjačiti, temveč je treba poznati smisel molitve in jo znati pravilno izvesti. Molitvene obrazce se uporablja za začetek duhovnega dela in za zaključek. Molitev zaradi nje same je prazna molitev. Še iz krščanskega prekrižanja je moč narediti silno uporabno vajo za koncentracijo.

Kakor kdaj. Instinkti so refleksni, intuicija je uvid mimo umskih špekulacij.

Bojim se, da mnogi Biblijo enačite s praznoverjem ali čem podobnim. Najbrž moram lepo po vrsti razjasniti stvari, ki so očitno slabše razumljene. Zadnji standardni prevod je slovnično in pomensko dober. Ker gre za prevod iz hebrejščine in ne za t.i. ekumensko izdajo, se lahko zanesemo na prevod. Ampak problem Biblije je v tem, da s samim prevodom dobiš samo del njene vsebine. Sama Biblija je zapis duhovne tradicije časa, v katerem so bili posamezni deli zapisani. Nikakor pa prevod ne podaja bistvo teh tradicij. Za razumevanje in predvsem razbiranje morebitnih navodil za prakso pa je treba poznavanje stare hebrejščine, aramejščine in simbolizma, na osnovi katerega je nastala Biblija. Biblija nudi različne ravni spoznanj. gre za spoznanja na dobesedni, alegorijski, metafizični in mistični ravni. Dobesedna in delno alegorijska raven je dostopna tudi s pomočjo prevoda in bolje je ti dve ravni spoznavati s prevodom. Za metafizično raven pa je potrebno dovolj obširno znanje hebrejščine in ostalega. Mistična raven pa je spoznavanje sporočil z neposredno izkušnjo. Treba je vedeti, da je Biblija kabalistično delo, ki je dobilo pomen svete knjige. Negativnosti so pač stvar osebnega odnosa. Nadaljevanje tvojega pisanja utemeljuje tvoj odnos. Saj ni stvar vere v magijo. Magija je precej natančna veščina in nima nobene zveze z vero. Najprej naj ti predočim definicijo magije: MAGIJA JE POVZROČANJE SPREMEMB VZROKOV POJAVNOSTI V SKLADU Z VOLJO. Voljo tu ni seznam želja, temveč žarišče pretoka božje volje (navzočnosti). In eno od orodij magije je tudi logodinamo - mantre. Tudi joga je ena vrsta magije. Ampak magija ima zaradi šarlatanstva in praznih filozofij slab prizvok. Ampak magija v pravem pomenu besede je silno močno orodje za osebnostno rast. Najbrž si poznavalec hebrejščine, kabale, zahodnih religij in zgodovine zahodnega mističnega izročila, da lahko podaš tako suvereno trditev. Zatem si gotovo v praksi preizkusil, kaj pomeni napr. "zgodi se tvoja, ne moja volja". Da ne omenjam Jakobove lestve, skrivne povezave treh nadangelov z lažno sefiro Daat ipd. tega je veliko in res se ti klanjam, ker si vse to osebno prežvečil in lahko daš tako jasno sodbo. Ampak bojim se, da je izza tvojih besed ni svojih izkušenj se mi zdi, da je tvoje poznavanje Biblije in z njo povezanih duhovnih tradicij bolj intelektualne narave in so ti bližje tradicije, ki nimajo z Biblijo nič skupnega. Nisem omenjal nobene autosugestije ali žrebljanja molitev. Ampak jaz nisem govoril o tem. Ljubitelji joge veselo mantrajo svoje sanskrtske besede, pa jim nihče ne reče, da gre za bedne pravljice. Mimogrede, v pravljicah je izjemno veliko bogatega simbolizma. Svete knjige so svete, ker je v njih koncentrirano izjemno veliko duhovnega znanja in izkušenj. Vede, Biblija, Kur'an ... vse to so izjemna dela človeškega duha in osebno do vseh naštetih in ostalih, katere nisem naštel, gojim dolžno spoštovanje. Čeprav mi je samo ena vir znanj, ostalih zaradi tega nič manj ne cenim. Razsvetljenje je za vse enako.

Veš, gre za izgovorjavo, ne pa za transkripcijo. Tudi hebrejski IHVH berejo na različne načine - Jehova, Jahve, 'hevava ipd. Tudi IHŠVH berejo na različne načine. Aramejsko se prebere drugače, kot v hebrejščini. Potem je tu še več dialektov stare hebrejščine. Gre za različne izgovorjave enakih besed, ki se enako pišejo. Ampak te bralne malenkosti niso pomembne, dokler niso udeležene v magijski praksi. Tam pa te izgovorjave nauči mojster in to znanje preneseš naprej. Od pravilne izgovorjave logodinama je silno odvisen učinek prakse. Poleg izgovorjave moraš poznati še simbolne pomene in biti z njimi na TI. Drugače je vse skupaj še ena prazna molitev. Naj ti razkrijem, da je tudi Oče naš močna stvar, ako znaš pravilno izgovarjati in čutiti pomen besed. Cela molitev je odličen simbolni opis Drevesa Življenja in tudi smisla Jezusa.