butl

Tko sm tud jst mislu ko sem peljal svoja sinova drsat na Bobovk, kao, sej je led dost debu, ker je blo velik ljudi na njem. Pa ni bil. Ko sem zadrsal nanj, se mi je udrl. Na srečo sem bil samo mokr, lohk bi blo pa hujš.

Verska tolerancija Oš'o Mujo kod hodže: Vara me Fata. Kaže hodža: Razvedi se. Mujo: Ne mogu, volim je. Hodža: Onda se ne razvodi. Mujo: Ali stalno mi je to na umu. Hodža: Pa, razvedi se. Mujo: Ne mogu zbog djece. Hodža: Onda se nemoj razvesti Mujo: Ali ne mogu da joj oprostim Hodža: Promijeni vjeru. Mujo: Kako će mi to pomoći? Hodža: Neće tebi, nego meni - idi pa zajebavaj popa! iz enga mejla

Hja, se mi zdi, da je med nama razlika v razumevanju izraza zdrava kmečka logika, pa tud v razumevanju izrazov kmet in, kva že, gospod človek.

O hvala, Porny, k me tolk ceniš, sam, žal še nisem navaden kmet. Še zmer živim v bloku in hodim na šiht. Mam pa nekej vrtov in se trudim pokrit potrebe svoje familije po vrtninah in sadju in ja, dobre vile mi niso tuje in gnoj tud ne. A je tist, kar si še napisal, pogoj da si navaden kmet? Če je, pol jebiga, pač ne bom navaden kmet. Bom kr ostal to kar sem; mestno dete, ki si želi bit, no ja, ajd, pa polkmet. Tud dobr.

Nimam pojma, XYZ, ker se mi tud sanja ne, kva nej bi blo duhovno znanje in duhovni učitelj, poleg tega pa tud nimam cajta, ker 24ur na dan porabim za živetje in mi ga za ostalo zmanjka.

Jst sem tud hotu videt to čudo od ritk , pol pa bunda. Jebenti bundo.

Joker hojla Ti si čist uredu. Tak kt si, si uredu. Ene stvari, ki jih počneš in ena tvoja razmišljanja, pa niso glih dobra zate, ampak, ti si uredu tak kt si. Probej te misli in stvari, ki jih počneš in od kterih, razen bolečine, nimaš nč, zamenjat. Težko je nosit masko in kazat vesel obraz, če v seb nisi vesel. Poskus včasih mal odložit masko in pokaž kolegom, kako se počutiš v resnic. Če si žalosten, bod žalosten. Povej jim, ej, dons sem žalosten. Vem da te skrbi, da te ne bojo sprejel tacga, da se bojo odvrnil od tebe. Ampak, Joker, a si želiš met take frende, pr kterih ne morš bit tak kt si, pr kterih se morš zmerej delat, da si en drug, če češ, da te sprejmejo. A so to frendi? A take rabiš? Taprav frend bo še zmerej tvoj frend, tud če boš žalosten, jezen, prestrašen. Probej. Če se bojo frendi odvrnil od tebe, če se boš pokazal tak kt si, pol itak niso bli frendi in nisi nobenga zgubu. Dobil boš pa dost. Delat se nekej kar nis, je ne le naporno, ampak tud boli, ker pol nisi zadovoljen s seboj, ker sebe obtožuješ, da si tolk reva, da še tak ne upaš bit kt si. Jasn, da se pol počutiš slabo, da si razočaran nad vsem, sploh pa nad sabo. Ampak, Joker, ti si čist v redu tak kt si. Dovol si to pokazat tud drugim. Ej, pišeš, da si bil pr psihologu. A si bil to sam, al sta bla s tabo tud tvoja starša? Pogumno Joker in bod to kar si, ker ti si uredu. Aja, pust smrt. Ti si se rodil, da bi živel in šele pol umrl. Pejt po vrst. Najprej oddelaj ene sto let življenja.

Hojla Domen Tole, kar sem boldal, dej mal na kraj in zaenkrat čist odmisl. Sej vem da se tko fajn in lepo in pomirjujoče in orgazmično bere in sliš, ampak pomen pa čist nekej druzga /vsaj tko sklepam glede na to, kar si napisal prej, predvsem pa pol/. Ko bo cajt, lahko prideva tud do tega, sam zdele še ni. Odgovoru si zlo hitr, kar je fajn. Zdej si pa vzem cajt, dost cajta in si odgovor še enkrat. Počas. Blj temeljito. Blj razdelano. Kaj, zakaj, kako? Na vsako misel, na vsako idejo, na vsako bolečino, na vsake sanje, na vsako željo. Ne vse naenkrat. Počas. Eno po eno. Maš cajt. Pot prehodiš tko, da nardiš vsak korak posebej. Probej nardit vsak korak pazljivo, pozorno, zavedno, tko da se boš tud kasnej vsacga koraka in vsega okol koraka spomnu. Pogumno Domen

Joj Brezo, dej se mal ustav, pa ne posplošuj kr na počez. Mi je žal, če si imel izkušnjo s takim psihiatrom, kot ga opisuješ, ampak po enem ne sodi vseh. Namest da sodiš, se rajš vpraš, zakaj si mel tako izkušnjo, kva si se mel za nauči in a si se nauču. Včasih mam občutek k te berem, da si ti prvi, ki bi rabu začutit mal zemlje pod nogami. Mah.

Je blj simpl, a ne. Zamislš si kristal in voila. Spet en drug /v tem primeru kristal/, ki bo delal namest tebe, ki bo kriv, če ne bo ratal. Praviš, da lahko delaš 4 ure, 8 pa ne. Kva to pomen? Kva delaš ostale 4 ure? Ok. Zdej pa nekej druzga, Domen. Kva bi rad? Ne mi rečt da bi bil rad zdrav. Jasn da bi bil. Vsak želi bit. /A pa je to res? A res vsak hoče bit? A ti hočeš bit? Ker bolezen je včasih fajn rešitev. Kva pa vem. Če sem bolan, se starša ne jebeta med seboj in se posvečata meni in me ni treba bit strah, da ju bom zgubu. Al pa; če sem bolan, se mi ni treba podredit al pa odkrito upret željam drugih, kterih drugih, tastarih, kterih pa, al pa, če sem bolan, dobim pozornost, spet sem lohk mejhen fantek, zaščiten, ni se mi treba soočit z grozo odhoda, z grozo odločanja in odgovornosti/. Ampak ti si želiš bit zdrav a ne Domen. Ja. Ok. Kva bi rad? O čem sanjaš? Kva si želiš počet? Kva bi rad počel, če ne bi blo nobene omejitve, če ne bi blo nobenga, nobenih pričakovanj drugih, nobenih prepovedi, nobenga prezira, nobenga omalovaževanja...če bi bil sam, če bi bla sam ti pa Bog, tist Bog, ki bi te v vsem podpiral, ki bi ti stal ob strani, te spodbujal, ti vlival voljo, ti pomagal. Kva bi rad počel v tem primeru, v primeru brez omejitev? Česa ne maraš? Česa te je strah, česa te je groza, česa se bojiš Domen? Vzem si cajt, dost cajta, kokr češ cajta /ne glih kokr češ a ne, ampak ene par dni pa komot/ in si poskus odgovort na ta vprašanja. Ko boš to ugotovu, pa razmisl, kva ti preprečuje, da bi to počel, ustvaril, se šel in česa se bojiš, da se tega ne lotiš. Pa ne se zgovarjat na šizo. Delej se /ko boš razmišljal/ da je ni. Če češ, lahko tud napišeš, do kterih ugotovitev si prišel. Mej se fest.

Nimam prepričanj o stvareh, o katerih nimam pojma, ki jih ne poznam, s katerimi nimam nobenih izkušenj. A dej. Kako pa veš kaj je dobro in pošteno?

Kako pa to zgleda? V vsakdanu?

Hojla Pomladna Vila Fajn napisan Eno vprašanje /se nanaša na zadnji, počrnjeni stavek/. Kako se pa to nardi?

Dva dni nazaj /16.3/ je bil prispevek o gradnji te delavnice v dnevniku na rtv. Če kterga zanima in si želi pogledat, je tam nekje od 33 do 35 minute dnevnika.

Zdej, če maš siol, t2... iptv, stb lahko daš preč, kabel vtakneš direkt v nettop /v mrežno/, iz multicasttv naložiš aplikacijo, zalaufaš in dela /in bo delal, dokler ne bojo zaprl, če bojo/. Aplikacija ma tud snemalnik in časovni šeduler. Kva še češ. Vse je.

Hvala Tantra, te stvari so mi itak znane. Sem mislu, če maš ti kej izkušenj al pa informacij od teb poznanih uporabnikov.

Ej, Tantra, hvala za tele infote. Prou za shrant, če se kdaj kej tacga nardi. A maš mrbit kej izkušenj z nettopi? Z asrockom ion 330ht npr? Rad bi zmetal vso šaro od stb-jev, videorekorderjev, playerjev,pa tko... preč in vse skupej zamenjal s tem pc-jem. Nimam pa infotov, a res tko dela kt obljublja. lp

Ja, se je, fajn. Jst verjamem, da so tud pri nas takšni ljudje in da niso vsi Prijatelji, Pogačniki, Jelinčiči in podobna svojat.

Anede Žena prav, da včasih ne ve, kdo hujš žaga; jst al on Muc je moj, pravzaprav sem jst njegov, no, pravzaprav sem jst njegova mama

Tale mail je poslal Klemen vsem, ki smo kokrkol povezani z Barko in men je dokaz, da vsi vseen ne gledajo vse sam skoz dnar in računico. Men je fajn, da je tko. Dragi prijatelji, Na kratko bi vam radi povedali, kaj se dogaja in se bo dogajalo ta in še naslednji teden v Zbiljah, na Jeprci: Morda se spomnite: Pred petimi leti smo v Memmingenu v Nemčiji, kjer živi naša stara prijateljica Ulli, ki se je vse od ustanavljanja naše skupnosti angažirala in vedno znova organizirala najrazličnejšo pomoč za nas, smo spet enkrat predstavili naše delo in življenje in tudi naše potrebe, v župnijski cerkvi med mašo. Dan zatem se je oglasil Herr Holl, šef podjetja Baufritz,. ki izdeluje prestižne eko-lesene hiše, in povprašal, če morda potrebujemo tudi kakšno hišo.... Iz te sanjske ponudbe se je razvila zgodba o 5-letnem iskanju parcele (končno smo jo dobili od drugega starega prijatelja, Srečota iz Zbilj, pod zelo ugodnimi pogoji)), in predvesem mukotrpnem pridobivanju gradbenega dovoljenja in duge potrebne dokumentacije. Prav križev pot. Septembra lani smo papirje končno dobili. Medtem se je v Nemčijo zgodila kriza, podjetje Baufritz je bilo močno prizadeto in nikakor ni bilo več samoumevno, da nam poslopje še vedno lahko podarijo / zgradijo... Šele za Božič 2009 so nam dali zeleno luč za gradnjo temeljne plošče. Takrat pa se je začelo druga kalvarija: tokrat z vremenom oz. snegom, zadnji je padal še prejšnjo sredo, tako da smo temeljno ploščo lahko zalili in za prihod nemških monterjev (danes!) pripravili šele ta petek - danes zjutraj so še polagali izolacijo... Pri vsej zgodbi je najbolj neverjetno to, da ne gre za hiper-bogato firmo, ki bi si takošno doniranje zlahka privoščilo, ampak za odločitev in velikanski angažma posameznika, gospoda Holla. Svoje delavce - in številne kooperante - je pred Božičom zelo jasno povprašal: Brez vašega prostovoljnega, brezplačnega sodelovanja tega projekta danes nismo zmožni speljati. Ste pripravljeni? In so bili za. V Faschinkwoche, v tednu po pustu, ko firmo običajno zaprejo in imajo počitnice, je več kot sto delavcev prišlo v službo, od jutra do večera, in izdelovalo sestavne dele za naše delavnice. Brez plačila, med svojim dopustom. 8 monterjev, ki so prišli danes popoldne in bodo tukaj 2 tedna, bo svoje delo podarilo... In tako tudi vsi drugi, ki bodo prihajali kasneje, predvidoma vse do novembra (notranja oprema itd.) Ko so novembra lani slišali, da bomo mi rabili verjetno par let, da stavbo od znotraj opremimo in dokončamo, so šli v dodatno akcijo in našli čez 60 kooperantov, ki na enak način, brezplačno, s podarjenim materialom in s prostovoljnim delom svojih zaposlenih, prispevajo nekaj za našo hišo: eni parket, drugi polaganje, eni vrata, drugi beljenje, en kopalniško opremo, pipe itd, drugi potopno črpalko za centralno kurjavo in montaž le-te (!!), spet drugi sončne celice, itd., itd. V tem našem svetu divjega kapitalizma, individualizma, skrbi zase in zadovoljevanja svojih potreb, se zdi vse skupaj kar neverjetno... Za nas je to ne le velikanska pridobitev in olajšanje tega, kar živimo in delamo, ampak v veliki meri tudi potrditev, da ta svet vendarle še ni tako "zanič", da se lahko zgodijo, poleg vsega hudega in nelepega, ki smo ga že kar navajeni, tudo lepe, ta-prave stvari... In zdi se nam, da vam moramo to povedati, deliti z vami. Na začetku tega našega čudeža je bil odnos, prijateljstvo, zvestoba - tisto, česar se mi sami na Barki najbolj učimo od naših "prizadetih" ljudi. Nemški možakarji in fantje bodo ta in še prihodnji teden trdo delali - pravijo, da vsaj prvih 5 dni od 7h do 21h. Morda se lahko kdaj zapeljete na gradbišče, jim rečete živjo, morda celo prinesete kakšno slovensko dobroto s seboj - hvaležni vam bomo mi in oni. Da ta zgodba ne bo le njihova, ampak tudi vseh nas - in vas, ki ste tako ali drugače povezani z Barko. Hvala že vnaprej. Vse dobro, Klemen Kastelic Odgovoren za skupnost

Pravjo, da so mački taka, kva vem, čuječa, oprezna, vedno pripravljena bitja. Mislm, japajade. Evo, tkole se pa sliš Majklnova čuječnost in opreznost /smrči kt en tavelk/ Še ena njegova priljubljena poza

prou fletna risanka

Tud česen majo povsod samo iz Kitajske. :xx!:

Kyllah, upam, da se nobenmu ne pustiš več poniževat.

Kyllah