butl

O Kyllah Vrni jo tja, kjer si jo dobila. Starši so dober naslov.

Hvala. Fajn bod Menih.

Premagaj strah in pejt not. Itak je to tvoje in ti noben ne more povedat ne kva in ne zakva. Zber korajžo in pejt not.

Tatty lep pozdrav Berem tole tvojo zgodbo. Kolk ene žalosti je v njej. Prou boli. Tašča te sovraži, tast te ne mara, za vse krivijo tebe, na moža, ki bi ti moral bit v oporo, se pa tud ne moreš zanest. Vsi so prot teb. Prou grešni kozel si v tej družini. In nimaš nobenga, na kterga bi se lahko oprla. Jeba. Svetovna. Tatty, kje si se tko počutila, kt se zdej, v tej familiji? Doma, a ne. Doma si bla tud kriva za vse. Kokrkol si se obrnila, karkol si nardila, zmerej si jih dobila po puklu. Še vedla nisi zakva. Zmerej si bla kriva. Kva ti je mama rekla, ko si se zatekla k njej? Da si sama kriva? Da si prasica? Da si kurba? Je blo tko? Ne? K si spoznala svojga moža, si mislila, da bo zdej čist drgač. Pa ni, a ne. Spet je isto. Spet si ti kriva za vse. Kva nardit?

K uperjaš kazalec v druge, palec štrli v nebo, ostali trije pa kažejo nate. En od prevodov: "Ej, Miško, dej mi špegu, da se pogledam vanj." /mrbit kdaj tud "hvala ti Miško za špegu"/

Tajnica pozdravi skoraj gluhega direktorja: »Dobro jutro, krevlja. Kje si hodil vse do zdaj, impotentnež stari?« »Pri zdravniku sem bil in sem dobil povsem nov slušni aparat…!« iz enga mejla

Pitaju Muju kakvu bi ženu htio imati, a on će: 'Paranormalnu.' 'Kako paranormalnu?' Mujo: 'Da ima para i da je normalna.' iz enga mejla

Druidka, vse naj NVK, teb tud vse naj

Hja, kva pa vem. Fajn je govort o veselih trenutkih, ja, ampak, problem je, ko pride konfliktna situacija. Ker takrat pa spregovori podzavest...skoz tvoje besede, misli, predvsem pa dejanja. In blj ko je situacija konfliktna, blj se podzavesti jebe, kva misl zavest. Reinkarnacija praviš? Pravzaprav mi je vseen. Men je važn življenje zdele in tle.

Zavest mrbit ja, podzavest pa ne.

Aha. Fajn. A sta se odločila skupaj z možem a je to samo tvoja odločitev?

Hojla Tatty Fajn, da si se odločila. Kaj boš pa storila? Pod kakšnimi pogoji bo pa prostor odprt? Vse dobro tebi in tvojim najbližjim.

So jih futral z ribjo moko... iz plavih rib, k majo več omega 3

Dokler se "dušico" pojmuje kt nekej popolnega in dobrga, ego pa kt nekej slabga in ločenega... pol se življenje res vid kt igra mačke z mišjo.

Baje sta še dva zlo popularna, čaščena in upoštevana svetnika: sveta Dala sveti Gurnem

Pravzaprav, znanje /katerokoli/ je znanje in samo po sebi nikakor ni ne dobro, ne škodljivo. Predznak mu damo šele z našo uporabo in odnosom do njega.

To ni samospoštovanje. To je napuh.

Sedi devojka u autobusu, sluša muziku, kad ulazi neki matori deda. Stane pored devojke i kroz pet minuta počne standardnom forom. Povuče je za rukav i veli: Ajd, ustani da ja sednem, mlađa si. Odjebi, budalo matora, kaže devojka ni pogledavši starca. Zatim sledi ono uobičajno srpsko pičkaranje. Veli starac: Jebem ti mater i oca da ti jebem, jebem ti sestru i tetku i strinu i sve po spisku da ti jebem. A devojka če onako opušteno: Kad možeš toliko da jebeš, možeš i da stojiš.

Mmmm, njami. Z dobr zapečeno kožo brez holesterola.

Lahki svinjski zrezek /0,1% maščobe/

O Menih In kako se tole spoznanje odraža v vsakdanjem življenju, mislm, sej veš, v odnosih z ženo, v odnosih z otroci, v odnosih s sorodniki, v odnosih s sodelavci, v odnosih s prijatelji, v odnosih z...okoljem? Ko so odnosi funkcionalni in ko so odnosi nefunkcionalni?

Aha, se strinjam. Z drugimi besedami: Torej vse kar je...je posledica. A ne?

Seveda smo vsi enaki, le da so nekateri malo bolj enaki.

Dobr Matjaž, sej je vse ok. Vseen mi je zanimiv ta odpor. Da morš najprej v šolo, če češ vozit avto, se ti verjen ne zdi nč spornega, pa je velik lažje, kt vzgajat otroka. Praviš, da te ne učijo čustvovat. Res je, to so te naučl starši. Te pa naučijo, kako poslušat svoje telo, kako prepoznat čustva, kako prit do odrezanih čustev, kakšne so povezave med afektom skoz čustvovanje do vedenja zdej... Praviš, ljubezen je nemerljiva, srce je srce. Res je. Skor ne poznam starša, ki ne bi mel rad svojga otroka in to neizmerno. Ni problem v ljubezni. Problem je, kako to ljubezen dat otroku, da bo zanj primerno. Ne boš verjel, ampak tud oče, ki svojga otroka mlati kt žival, ga ima rad in je prepričan, da to počne v otrokovo dobro. Obenem pa nima pojma, kaj s tem svojim izkazovanjem ljubezni povzroča otroku. Vse lepo tud teb.

Se strinjam, vzgoja ni tako enostavna zadeva in vsak od nas je svet zase, je unikaten in drugačen. Pa spet ne tako drugačen. Vsak od nas potrebuje brezpogojno ljubezen, brezpogojno sprejemanje, spoštovanje, oporo, podporo, meje, dotik, prevzemanje odgovornosti... Ja, empatija dela čudeže. V čem je problem empatije? V starih vzorcih. Primer: Da se odzoveš na otrokovo čebljanje na njemu primeren način, se moraš vživeti vanj. Spustiti se moraš v njegovo starost. Če si otrok mrzle mame, tega ne moreš storiti, ker ti povzroča preveč bolečin. Podoživeti bi moral lastno osamljenost, lastno zavrženost, nerazumljenost... To pa tolk boli, da se ne moreš vživeti v svojega otroka in ga ne moreš začutiti in mu s tem dati, kar takrat potrebuje. In prenašaš vzorec dalje. Zato je tolk pomembno, da predhodno razrešiš stare odnose, sicer boš vzorce prenašal naprej.