Tamburin

Ja seveda, Bobnar! Saj se ne izgovarjam na mamo, da se zaradi nje ne morem spremeniti, upogibati... Pravim samo, da me ne more mama ali kdo drug. Sama pa seveda, kolikor se hočem in zmorem! Bobnar, a tebe še vedno mama "upogiba", vzgaja...?

Starši vzgajajo svoje otroke, dokler so le-ti majhni. Mlado drevo se da upognit, starega ne več - starega lahko samo zlomiš (če se pusti)! Ko meni mama začne solit pamet (pri mojih 34), ji rečem: "Prej bi me morala to naučiti - zdaj je prepozno." Saj vem, da mi želi dobro, vendar zdaj me ne more več upogibati... (Sicer se pa na žalost sploh ne zaveda, kakšno fajn hči ima! )

Sanjalica, saj ne pravim, da smo sposobni se vedno in povsod iskreno nasmejati - ne jaz, ne ti, ne drugi. Dobro pa je, da se zavedamo, da če bi bili vedno iskreni, bi bil svet lepši. Poglej: tudi policaj, če bi s srcem opravljal svoj poklic, bi lahko bil iskren in se nasmehnil z žarkom ljubezni - če bi se zavedal osnovnega namena njegovega poklica, da policaj pomaga ljudem! A kaj, ko se navadno za ta poklic odloči oseba z manjvrednostnimi kompleksi, ki hoče te komplekse skriti pod državno uniformo (neko močjo nad ljudstvom), ne pa oseba, ki želi ljudem pomagati! Tudi za poklic zdravnika se najbrž ne odločijo iz etičnih razlogov. Mogoče mladi (pred študijem) ja, kasneje pa jih premami kariera in dober zaslužek. In potem to delajo zaradi denarja, ne zato, da bi ljudem pomagali. To dokazujejo njihovi štrajki zaradi prenizkih plač (800.000sit/mesečno!)... Pa tudi trgovka ali bančna uslužbenka... Zakaj ne bi bilo možno, da bi imela rada svoje stranke? Zakaj si morata biti kupec in prodajalec "nasprotnika"? A nimata z neko kupčijo oba korist in zadovoljstvo (kupec dobi kar rabi, prodajalec pa zasluži svoje %)? Vsak poklic ima svoj osnovni namen. Vendar večinoma na ta osnovni namen pozabimo, ko nas premami denar, ki ga dobimo kot plačilo za svoje delo. Vrednost dajemo denarju, ne svojemu delu. Starši, učitelji... so nam vcepili: - da nas bo naporno delo pripeljalo do blagostanja in da je delo neka neprijetna aktivnost, (zato ljudje, ki delajo samo zaradi denarja, težijo k temu, da si ustvarijo dolgove in nepotrebne stroške s kupovanjem stvari, s katerimi si želijo povrniti zadovoljstvo, ki jim je bilo na delu odvzeto.) - da ni prav uživati in biti za to plačan, (primer: gledalci, ki plačajo vstopnino, na tekmi uživajo, redarji, ki opravljajo svojo delovno dolžnost, pa izgledajo mrko, čeprav počnejo isto kot gledalci – sedijo in gledajo tekmo.) - da nam bo izobrazba nudila finančni uspeh, (potemtakem bi morali biti profesorji najbogatejši ljudje na svetu! Vendar izobrazba največkrat ni dovolj niti, da bi nam zagotovila stalno zaposlitev.) Niso pa nam vcepili, kako deluje NASMEH, tisti iskren, z žarkom ljubezni... Zato se mi zdi koristno podati take misli sem na LN, da vsaj zdaj, ko smo odrasli (in že cepljeni ), malo razmislimo o tem.

Sanjalica, si mi dala gušte, da malo zafilozofiram... Če želiš nekoga razorožiti, pomeni, da se bojiš njegovega "orožja" in se boriš proti njemu tako, da ga razorožiš. Seveda pomaga tudi nasmeh, vendar ta nasmeh ne vsebuje žarka ljubezni, ampak strah - strah pred nemočjo. Ta nasmeh je potem ciničen. Z njim pokažeš n.pr. neprijaznemu človeku, da si ti boljši, ker si "prijazen". V bistvu pa si samo ciničen in vzvišen. Nasmeh za dober dan ali mirno noč pa seveda lahko vsebuje žarek ljubezni - če imaš človeka rad, mu iskreno želiš, da bi imel dober dan ali mirno noč, in to mu pokažeš tudi z nasmehom. Hmm... Z muko raztegniti obrazne mišice v nasmeh? To pa je hinavsko do samega sebe. Kaj pa smeh zaradi humorja? Se velikokrat nasmejete do solz, da vas boli trebuh in čeljust? Jaz se. In čemu se smejem? Mujotu in Hasotu, ker sta bolj neumna kot jaz? Pa blondinkam, pa policajem, pa Janezku... Ojoj! :xx!: Pa vendar pravijo, da je smeh pol zdravja...

Gioia, v šoli imaš idealno možnost se ukvarjati z duhovnostjo - s samo seboj! Saj duhovnost ni le razmišljanje o sebi in pogovarjanje z drugimi. Ne vem no... Povsod se lahko ukvarjamo sami s seboj - in če bi se res, bi bilo lepše na svetu. Za koga pa se učiš? A se ne zase? Za koga pa delamo, ustvarjamo...? A ne zase? In ko že omenjaš materialne dobrine kot nekaj nasprotnega duhovnosti... Ma jaz ne bi rekla, da je to dvoje na različnih bregovih. Za svoj obstoj v materialnem svetu potrebujemo tudi materialne dobrine. Brez hrane, vode, obleke... bi se z duhovnostjo lahko ukvarjali le še na onem svetu. Je pa res, da človek ne potrebuje toliko materije, kolikor jo ima ali si želi imeti... Ste gledali tisti članek v EKSTRA MAGAZINU (A kanal), ko so predstavili Acota in njegovo družino iz Kopra, ki živijo brez elektrike, brez ogrevanja...?

Jaz pa zadnje čase sploh ne kupujem več kruha. To pa zato, ker sem prej, ko sem imela vedno kruh doma, prišla sestradana domov in najprej posegla po kruhu z maslom, z medom, z marmelado, z eurokremom... Pol pa kg gor! :xx!: Zdej pa jabolko, pomarančo... (Bomo vidli, če bo kaj pomagalo. ) Nisem pa nikoli metala kruha stran. (Sicer pa skoraj ničesar ne mečem stran - razen včasih se zgodi, da na kako jed pozabim in se mi pokvari...) Star kruh pa sem navadno pomočla v razžvrkljano jajce in popekla v ponvi. (Marsa, a temu se reče "šnite"? Al je to kaj drugega? ) Druga varianta pa je bila ta, da sem rezino kruha z obeh strani namazala z maslom ali margarino in popekla v toasterju. Tako dobi star kruh nazaj sočnost in je MLJASK...

Zakaj pa bi jo prevaral?

Pa dobro, poko, a smo nedorasli al kaj?! S kakšno pravico lahko kdo komu preprečuje kontakt z drugimi?

... A res? Sej se mi je zdelo, da ste moški zaljubljeni v seks. Sorry, to je zdaj izven konteksta. Ma sem morala komentirat. Ne bom več.

Ja, Vojko, se strinjam. Saj zagotovo ni bil mišljen tisti hinavski, škodoželen, ciničen ali ne vem še kakšen "nasmeh". Joj - če dobro pomislim - koliko različnih nasmehov obstaja! :xx!: Ampak tisti ta pravi Nasmeh pa je samo eden. Drugo so vse kopije... (in to slabe).

Nasmeh nas nič ne stane, vendar čudežno deluje. Obogati tistega, komur je namenjen, in ne osiromaši tistega, ki ga poklanja. Zablesti kot sončni žarek, a spomin nanj lahko ostane za vedno. Nihče ni niti tako bogat niti tako reven, da si ga ne bi mogel privoščiti. Z njim lahko vsak samo pridobi. Nasmeh prinaša srečo v hišo, pozdrav prijatelju, pomoč pri sklepanju poslov. Je počitek utrujenemu, kažipot izgubljenemu, sončni žarek žalostnemu in najboljše naravno zdravilo proti jezi. Ni ga moč kupiti, izprositi, izposoditi ali ukrasti, ker ima vrednost samo, kadar se ga poklanja. (avtorja ne poznam)

KOLUMBOVA MAMA: "Me ne zanima, kaj si odkril, Kristof. Vseeno bi lahko pisal." MAMA MONA LISE: "Po vsem tistem denarju, ki sva ga z ocetom zapravila za ortodonta, Mona, bi se lahko malo bolj na siroko nasmehnila." MICHELANGELOVA MAMA: "Mar ne mores risati po stenah kot drugi otroci? Se ti sploh sanja, kako tezko je to reč spraviti s stropa?" NAPOLEONOVA MAMA: "Prav, Napoleon. Ce v suknjicu ne skrivas spricevala, daj roko ven in dokazi!" MAMA ALBERTA EINSTEINA: "Ampak, Albert, to je tvoja maturantska slika. Zakaj ne naredis nekaj s temi lasmi? Vzemi gel, peno, nekaj ......." MAMA THOMASA EDISONA: "Seveda sem ponosna, da si izumil elektricno zarnico, Thomas. Sedaj pa ugasni luc in pojdi spat!"

Uma, seveda lahko obstaja vera brez duhovnosti. Moja mama je fanatično verna, duhovna pa niti malo. Prejšnjo nedeljo me je povabila na kosilo. Preden smo začeli jesti, so ona, moj oče in moja hči molili, jaz pa sem samo sedela in počakala, da zmolijo. Nisem molila, ker nisem verna. Le zakaj bi se pretvarjala? In moja mama mi je to zamerila - grdo me je gledala in "katoliško praznična" nedelja je bila zamorjena. In zakaj? Zato ker moja mama ne more sprejeti, da nisem verna in da se ne morem pretvarjati. Ne sprejme moje iskrenosti. Jaz pa sem sprejela, da oni molijo, zato sem počakala in začela jesti takrat ko oni. In kje je zdaj tu duhovnost - pri moji mami (ki je verna) ali pri meni (ki nisem verna)? Lunar pravi: ...prideš do problema pa takoj v cerkev, bo že bog poskrbel za to. Jok, ne bo. Sam moraš. Če pa moliš in čakaš ne bo nič Pol pa res notr padeš, pa tam tut ostaneš. Enkrat sem na LN že napisala, pa bom še enkrat: Če se userješ ( ) v hlače, si jih moraš preoblečt - noben bog ti jih ne bo! Mislim, da to pove vse. Za svoja dejanja smo sami odgovorni, sami nosimo posledice svojih dejanj, sami moramo reševati svoje probleme... Če se tega zavedaš, si lahko duhoven. Če pa v nekaj veruješ, prelagaš odgovornost na tistega, v katerega veruješ, in ne moreš biti v sebi, v svojem duhu, duhoven. To je moje mišljenje. Preprosto kot pasulj.

Kaj bi pa rekli na tole: (malo se igračkam z besedami) DUŠA = ANIMA (v italijanščini) ANIMAL (v angl.) = ŽIVAL

Uau! Ta je pa za poletje, da te malo ohladi! Ma super, Helenca! Ti kar popaj take lepe slikce! In LN Forumu, da nam omogoča objavljat slikce!

Ja, sej v "Desiderati" (v forumu "Misli...") lepo piše: ...Izogibaj se bučnih, napadalnih ljudi, ker so breme za dušo... Bučni so tud tisti, ki radi opravljajo, a ne?

Super, Helenca! Hvala za slikce! Tisto z metuljčki sem uporabila za odzadje na mojem monitorju!

Artem, a imaš ti kakšno tako izkušnjo, da te je kdo udaril (oz. kakorkoli prizadel), ti pa si mu vračal ljubezen?

A ne delate tega vedno in povsod? al kej? Aja, sej res!

A zdej bomo še dedce opravljale?!

Marsa, res sem svašta našla! Saj bom še nekaj najdenih stvari objavila, samo malo kasneje, da ne bo vse naenkrat! Nataly! Ja, sem se spravila delat generalko po stanovanju, a sem kmalu ugotovila, da si bom morala vzeti kak teden dopusta, da vse temeljito pospravim! Jao, jao, kaj vse se z leti nabere!!! :xx!:

Danes sem našla izrezek iz enega starega časopisa (torek, 5. septembra 1995) – na izrezku ni naziva časopisa, a menda so bile to Primorske novice. Ne vem, zakaj sem si ta članek tako skrbno shranila ( ), a ga bom prepisala še semle. Mogoče se bo še kdo zabaval ob tem prebiranju. Se vam je partner povzpel čez glavo? Se ne prenašata več? Se vas drži kot klop, čeprav ste že skušali prekiniti zvezo z njim? Seveda je to odvisno tudi od vaše nravi in vašega astrološkega znamenja. Morda pa vam bo, malo za šalo, malo zares, v pomoč ne-horoskop z nekaj praktičnimi nasveti. OVEN – ZVEZO BO PREKINIL SAM Če mu boste rekli, da ste ga siti, se lahko zgodi, da boste morali poiskati zdravniško pomoč. Oven ne prenese poraza, zato si prilašča tudi odločitev o prekinitvi zveze. Meni namreč, da njega preprosto ni mogoče zapustiti, če pa o prekinitvi že razmišlja, hrupno odide sam. BIK – STAVKA V KUHINJI IN POSTELJI Če mu odrečete dobro hrano in posteljne užitke, se bo začel ohlajati. Vendar morate biti vztrajni. Seveda pa morate poskrbeti, da ob vseh njegovih izbruhih nežnosti ostanete hladni kot kocka ledu, ob tem pa mora biti tudi hladilnik povsem opustošen. Ne skrbite, odšel bo za vedno. DVOJČKA – KAR MIRNO SPITE! Kaže, da berete napačne nasvete. Priporočamo vam, da poiščete nasvet, kako obdržati partnerja. Za dvojčka velja značilnost obnašanja – zdaj ga vidiš, že naslednji hip pa več ne. Njegov življenski moto je: »Ljubezen je kot spodnje perilo, ki ga je treba redno preoblačiti.« Zato se dvojčka tudi otresati ni treba. RAK – SKRIJTE SE V MIŠJO LUKNJO! Zveza z rakom deluje po principu simbioze v biologiji. Kako se otresti napornega sostanovalca? Lahko ga mučite po mili volji, vendar se ga ne boste uspešno otresli. Pripravljen je na vse, samo da vas obdrži ob sebi, četudi z nadčloveškimi napori. Pred njim lahko pobegnete le z letalom – v neobljuden kraj, seveda pa si morate vozovnico kupiti pod lažnim imenom. LEV – NEHAJTE GA OBČUDOVATI Samoljubnemu, nečimernemu, vase zagledanemu levu se niti ne sanja, da bi ga vi lahko kdaj zapustili. Tako dejanje je zanj bogoskrunstvo. Edini način, da ga »umaknete s scene« je ignoranca: prenehajte mu streči, se mu podrejati za vsako ceno in predajati. Če želite vso stvar pospešiti, si privoščite pikro opazko na njegov račun tudi v večji družbi. Odtlej dalje se bo potrudil, da se za vas ne bo zmenil več. DEVICA – ZBOGOM NRAVNOST Iz dneva v dan vam devičnik, z njemu značilnim drobnjakarstvom, pije kri – po slamici. Kaj storiti? Postanite površni in zmedeni, kar je po mnenju devic nadvse nemoralno; besedni zaklad obogatite z vulgarizmi. Nad redom in urejenostjo navdušen partner se bo pobral kar sam, še prej pa bo skrbno pripravil svojo prtljago. TEHTNICA – ODTEGNITE MU KOMPLIMENTE Ta uglajeni estet, ki ima prirojen občutek za usklajenost in harmonijo, vas nikoli več ne bo pogledal, če ga boste nenadoma začeli nadirati že za vsako malenkost. Če bi uničili še kakšen predmet, na katerega je navezan, ali pa kos garderobe, pri tem pa bi postali še povsem ravnodušni za njegov videz, vas bo zapustil brez besed. ŠKORPION – ZASPITE MU V OBJEMU To bitje, bolj Minotaver kot človek, ki vas je na vseh področjih že povsem izčrpalo, kar še posebej velja za seks, ne boste mogli povsem preprosto ohladiti. Njegova energija je praktično neuničljiva, saj se bo, ko boste že prepričani, da je povsem »izgorel«, kot Feniks spet dvignil s pogorišča. Poskusite lahko le na en način – zaspite mu v objemu. Vendar se zavedajte, da lahko s tem dosežete povsem nasprotni učinek. STRELEC – ZAKLENITE GA V SOBO Strelec je nemiren avanturist, ki rad potuje. Če se vam slučajno posreči, da ga zaklenete v sobo, pazite, da bodo tudi okna zamrežena, sicer bo izginil brez sledu in niti vedeli ne boste, če se namerava še kdaj vrniti. Če pa od njega potem, ko ga spet spustite na svobodo, zahtevate še večjo zvestobo in umirjeno družinsko življenje, bo izginil tako hitro, da niti prtljage ne bo utegnil vzeti s seboj. KOZOROG – ZASEZITE PRIHRANKE Urejenega in pridnega kozoroga, ki živi po vnaprej načrtovanem urniku, boste ohladili le z lenobo in neurejenostjo. Če ždite po cele dneve prekrižanih rok, poleg tega pa zanemarjate tudi svoj osebni videz, vam bo to nadvse zameril. Če mu medtem izpraznete še hranilne knjižice ali nogavico, bo ogorčen odvihral v neznano smer. VODNAR – DOLGOČASITE GA Če se želite otresti vedrega, vselej za akcijo pripravljenega vodnarja, je dovolj že, če se zavlečete med štiri stene in vegetirate. Če želite svoj dolgočasni videz še podkrepiti, občasno naveličano zazehajte in zanemarite svoj videz. Ob prvi dobri priložnosti bo odšel, pri čemer se bo začudeno spraševal, kako je mogoče, da se je »spentljal« z vami. RIBI – NE BO LAHKO To bitje ima čudne navade, saj še najraje ljubi tiste, ki ga ne marajo. Čeprav si prizadevate, da bi se mu priskutili, vas bo povsod zasledoval. Celo na glavo se bo postavil, če boste to zahtevali od njega. Če mu boste jasno in glasno povedali, da zares prekinjate zvezo, bo morda celo poskušal narediti samomor. Bodite previdni, morda se samo spreneveda, vendar bi bilo še najbolje, da se sprijaznete z življenjem pod vodo!

Danes sem med pospravljanjem našla list s temle zanimivim besedilom. Na dnu lista piše, da je besedilo iz leta 1692, našli pa so ga v cerkvi sv. Pavla v Baltimoru. DESIDERATA Spokojen hodi skozi trušč in naglico sveta in se spominjaj miru, ki ga najdeš le v tišini. Kolikor je mogoče, bodi v dobrih odnosih z vsemi ljudmi. Svojo resnico pripoveduj mirno in jasno, prisluhni drugim, tudi neumnim in nevednim, zakaj vsakdo ima svojo zgodbo. Izogibaj se bučnih, napadalnih ljudi, ker so breme za dušo. Ne primerjaj se z drugimi, da ne postaneš zagrenjen in ohol, kajti vedno bodo večji in manjši od tebe. Veseli se svojih del, veseli se svojih načrtov. Ohrani navdušenje za svoj poklic, naj je še tako skromen, saj je pravi zaklad v spremenljivih časih. Pri poslih bodi pazljiv, kajti svet je poln prevar. A zato nikar ne spreglej, da je tudi zvrhan kreposti. Mnogi hodijo za visokimi vzori in povsod je življenje polno junaških dejanj. Bodi, kar si. Bodi svoj. In nikoli ne igraj Ljubezni. Pa tudi ne preziraj je, čeprav si razočaran in ogorčen, zakaj Ljubezen je večna, kakor je večna tudi trava. Spokojno sprejmi izkušnje let, drugo za drugo skladno odlagaj stvari iz mladosti. Neguj duhovno moč, da te bo obvarovala nenadne nesreče. In ne spravljaj v žalost samega sebe z izmišljotinami. Mnogi strahovi se rodijo iz utrujenosti in osamljenosti. Vzdržuj zdravo disciplino, a vedno bodi do sebe tudi blag. Otrok vesolja si, nič manj kot so to drevesa in zvezde. Pravico imaš biti tu. In če to veš ali ne – vse v vesolju poteka natančno tako, kot je prav. Bodi torej v miru z Bogom, vseeno, kako si ga predstavljaš. In ne glede na to, kakšno je tvoje delo in kakšne težnje imaš v bučnem vrvenju življenja, ohrani mir v duši. Kljub vsej nesnagi in žalosti, kljub vsem izničenim sanjam, je svet vendarle čudovit. Bodi pozoren. Bodi srečen.

Ja, možno, Mateja! Težko je določit, kateri korak je čisto prvi. Včasih tudi "prve namige" narobe razumemo. Nas n.pr. kdo lepo pogleda, pa že mislimo da nas osvaja - ali obratno... Mene je v dijaškem domu en tip gledal vsakokrat, ko sva se srečala. In meni se je zdelo, da me grdo gleda, in sem se spraševala: pa kaj me tako gleda, saj mu nisem nič naredila! Kasneje se mi je na enem plesu približal in se začel pogovarjati z mano - lepo, prijazno... Pa sem ga vprašala, zakaj me tako grdo gleda, ko se srečava. Rekel mi je, da me ne gleda GRDO, ampak da me opazuje... Sem mu padla v uč... Potem sva kmalu postala par in bila skupaj dobre 4 leta!

Še psiček nič ne nardi, če psička ne pomaha z repkom! Pr ljudeh pa je tud nekaj podobnega. A ne? Običajno (vsaj meni se zdi) 1. korak naredi tip, vendar šele takrat, ko je skoraj prepričan, da ne bo zavrnjen. Torej, ko mu bejba nekako pokaže, da je ZA. No, sej to ni neko pravilo. Sploh se mi zdi, da se to iz generacije v generacijo zelo spreminja... Jaz sem glede tega še malo starokopitna. Se mi še ni zgodilo, da bi koga začela mutit. Ko pa je začel on, sem mu menda že z izrazom na faci pokazala, al me zanima al ne. :o|o: