Alan_New

Hotel sem reči, da me ne čudi, da ni nikjer napisano, da so propadli zaradi spolnih perverzij, saj so to vendar zibelke "naše" civlizacije in je treba samo dobro o njih govoriti, ali ne?

alef, ne gre za to, da nimam argumentov. Imam jih ogromno. Naj povem, da jih zanalašč ne uporabljam, ker ni moj namen razlagati in utemeljevati moje poglede. To me sploh ne interesira. Napišem trditev, vi temu pravite sodba, potem pa pustim, da se zgodijo reakcije in da se začnejo kresit mnenja. In kdor je resen in ga resnično zanima zgolj resnica, ne bo vztrajal le pri svojih "svetih" načelih in prepričanjih, ampak jih bo pustil; dovolil bo, da pridejo spoznanja vanj. Iz reakcij na neargumentirane trditve lahko vidim, komu je zgolj do tega, da pove svoje velecenjeno mnenje, ali ga tema in spoznanje resnično zanimata. Zanima me, kaj je prav, ne kdo ima prav.

Ah, "ugotovitve" zgodovinarjev se itak spreminjajo skupaj z vladajočo strukturo.

Če do ene mere ne uporabljaš razuma in zadeve ustrezno ne "predalčkaš", torej da jih postaviš kamor spadajo, na pravo mesto, da rečeš bobu bob, se ti kaj hitro lahko utrga. Kje je strah, ki mi ga očitaš? Ne delujem iz strahu. Navednice so pa zato, ker tisto ni nikakršna svoboda, vsaj ne tista dokončna, in ljubezen prav tako. Gre zgolj za zaljubljenost. Homo nagnjena pa se ne morejo se ponoviti, zaradi spoznanja. Kdor ozdravi, je zdrav. Če se ponovi, še ni zdrav. Kar se pa tiče vseh tistih bolanih družb, ki jih tako poveličujemo (stara Grčija, Rim ipd.), in kjer so cvetele razne spolne anomalije, so prav zaradi prevelike spolne svobode propadli. Ker so zgubili vsak notranji kompas. Izgubili so smer. In potem je bil le še majhen korak do politične nestabilnosti in da so jih lahko premagali "divji" barbari. Tako je. Smer me zanima. Kam vse to vodi.

No, lepo počasi. Nisem neprestano pred računalnikom, da bi odgovarjal takoj naslednjo sekundo, ko je dan post. Zato bodo odgovori z zamikom. Moji pojmi so mi jasni in s tem nimam težav. Oziroma jih imam, ker pač ljudje poslušajo le besede in ne zmorejo začutiti sporočila, ki jim ga hočem predati. Potem je majhen korak od obsodbe, da sem nestrpen, prestrašen in bogve kako me še vidite! Duhovna bolezen ali motnja al kakorkoli kot je alkoholizem, potreba po premoci nad drugim nasilje, vojne, se ne more in ne sme najti v istem košu Z LJUBEZNIJO. Bolezen je nekaj, kar skoduje. Kaj je ljubezen? Potem lahko greva naprej. In ko si rekel, cemu je spolnost namenjena, in omenjal neko srce zraven : mar ti menis, da se homoseksualci ne ljubijo? In da ne seksjao iz ljubezni? Govoril sem izključno o spolnosti, ker nisem hotel mešati še ljubezni zraven. Tu je itak taka zmešnjava in sanja se nam ne, kaj je ljubezen. In ko sem ti pokazala ustroj zenske, verjetno za samo tistih nekaj 13 plodnih dni zenske mesecno niti nisi vedel, pa recimo da si : cemu so torej namenjeni neplodni dnevi? Lahko se seksa brez skrbi za potomstvo. In tebi je zmanjkalo argumentov, kot ponavadi. Na to nisem sploh odgovoril, ker si napisala kar neki. Sploh nisem govoril o tem, da je spolnost izključno samo za razmnoževanje. Sem že pojasnil. Nikamor se ne silim. Spoznanje je odrešitev in potem ni potrebe po siljenju kamorkoli. Če bi santos gledal res s srcem, kot trdi, bi vedel kaj sporočam in bi vedel, da je to res. Zame je gledanje s srcen notranje zrenje. Ko vidiš sebe, kako deluješ in zakaj, lahko razumeš druge. Predtem je izjava, da razumeš druge navadna laž. Srce, notranje zrenje, pokaže stvari takšne, kakršne so. Brez olepšavanja. In lahko vidiš vzroke za doočene posledice obnašanja. A ne gre za umsko sklepanje, ampak védenje.

Lepo povedano. A gremo naprej: kaj pomeni biti takšen po naravi? Kdo je za to odgovoren? Narava, ki me je "naredila" takega, z določenimi lastnostmi, ali jaz?

Nimam pomešanih pojmov, to je. Samo paradoksni so. Pa povejte mi: zakaj se ne bi smel vmešavati? Dejansko je do ene mere vsak post, ki ga kdo napiše, vmešavanje v nekaj, nekoga. Temu se pač ne moremo izogniti. Ali pa ja? Nikogar ne sodim. Samo pišem o določenih stvareh, vi pa se počutite obsojeni. Zakaj? Kaj vas je zmotilo? Da ne sprejemam drugačnosti? Ne, ne sprejemam je, ker ni nobene resnične drugačnosti. Vsi smo ljudje in naša notranjost, duh in um, funkcionirajo na popolnoma istih principih, ne glede na človeka. "Drugačnost" je torej zgolj variacija na temo. Ne čutite srca v mojem pisanju? Razumem vas, a ne zato, ker resnično ne bi bilo srca, ljubezni. A povejte najprej: kaj pomeni "gledati s srcem" oziroma kako to razumete?

santos: Še to: vse, kar sem napisal, je prišlo izključno iz mene, iz spoznanj, ki sem jih imel. Nisem nekakšna ovca copy-paster iz t. i. duhovnih knjig. Vsakdo, ki dela na sebi, pride do istih spoznanj kot so prišli že mnogi pred njim/njo. In če že citiraš Saint-Exuperyja, začni zares gledati s srcem. Presenečen boš, kaj boš videl.

santos, nikogar ne žalim in to ni moj namen. Če se pa ob tem počutiš užaljen, razčisti s sabo, zakaj te (še vedno) prizadene. Očitno ni še čas, da bi se konstruktivno pogovarjali o homoseksualnosti. Ker danes je treba sprejemati vsakršno sranje in če kdo ni za to, je takoj nestrpen, ne sprejema drugačnosti in podobne neumnosti. Nočete pogledati resnici v oči. Upam, da kdaj drugič. Srečno v vaši "svobodi" in "drugačnosti"!

Zdravo je življenje v skladu z življenjskimi zakoni. Kateri so, pa naj vsak sam ugotovi in pride do njih, na svoj način. Ne veliko. A dovolj, da vem, da v teh družbah še zdaleč ni vse idealno, a 100% ni takih psihoz, kot v naši t. i. "razviti" civilizaciji. Čeprav dvomim, da je na planetu, še kje taka zdrava skupnost. Dejansko sem pisal o preteklosti.

Ne, edina možna posledica spremembe spola skozi inkarnacijo ni samo homoseksualnost, je še veliko drugih. Homoseksualnost je le ena možna posledica. "Dokaz", da je to stanje še iz prejšnjih življenj, je dejstvo, da marsikateri homoseksualec o sebi pravi, da je več ali manj takšen od rojstva. Slišal sem, da naj bi znastveniki tudi potrdili, da je stvar genska (to sem samo slišal in nisem nikjer preveril, zato če se motim, me prosim popravite!), kar če je res, potrjuje mojo trditev. No, tudi sam sem rad moški, čeprav je lepo uporabljati obe energiji, odvisno od potreb. Še vedno pa trdim, da je to duhovna bolezen (in ne duševna, kot so nekateri kar izenačili in se sami tako nevede uvrstili med duševne bolnike). Bolezen je stanje, ko nam telo, počutje pravi, da nekaj ni v redu. In ni nujno, da je to zdaj treba zdraviti z zdravili. Dejansko je celotno človeštvo duhovno bolano. In to ni moje mnenje, govorim o dejstvih. Seveda ima vso pravico biti bolano, če tako hoče. A to je žalostno. Skozi stoletja so nam razne religije in moralne zapovedi prepovedovale spolnost, nekaj najbolj naravnega in lepega, a nismo smeli seksati, razen s poroko. A energije je hotela ven: potem je pač šla, kakor je lahko -- z istim spolom, z živalmi, z otroci. Za zdrav otrokov razvoj pa je nujno sodelovanje obeh energij -- moške in ženske. To ni prav nič zastarelo gledanje, temveč naravno gledanje, kot potekajo zadeve v življenju, in te se ne spreminjajo, kot se spreminjajo naše ideje in pogledi na svet, kot nam pač ukažejo politiki in duhovniki raznih ver, da moramo gledat. So univerzalne in brezčasne. Najbolj zdrave družbe so tiste stare domorodske, kjer imajo zdrav odnos do spolnosti, vsega življenja, naravnih energij, in posledično ni spolnih anomalij: ni posilstev, ni pedofilije, ni homoseksualnosti. Seveda se tudi tukaj najdejo izjeme bolanih perverzij, kot so mučenja z obrazovanjem spolnih organov ipd.

He he, zdaj sem bil jaz nepazljiv in sem površno sledil forumu, da nisem videl zadnjega posta od Pike Pikice in trenutno predpredzadnjega od mantis, kjer me pozivata naj vama povem svojo izkušnjo. Lahko jo povem. Upam si to povedati, a vem tudi, da bom s tem spobudil še kup dodatnih vprašanj (kar je prav), razširitev teme na še druga področja in zelo verjetno nestrinjanje. Pa sploh ni point v strinjanju, mimogrede. Gre za razumevanje. Moje pisanje je tako, da nalašč ne napišem vsega, da dejansko začnem in ne končam, ker potem pustim bralcu prostor in svobodo, naj sam pride do odgovora. Vsak potem razume v skladu s tem, kakšen je. Tistega, ki ga bo to zanimalo, bo spraševal dalje, in ti mene zanimajo. Drugi pa me bodo obsojali. Pa mogoče se bodo kdaj drugič zanimali. Pa še nekaj: ne zagovarjam ene in edine poti do kamorkoli že. Življenje je vse preširno, da bi bila lahko samo ena pot prava. Je pa res nekaj eno in edino pravo in to se upam trditi: življenjski zakoni. Kako priti do njih, pa je nešteto poti, in vsak izbere zavestno ali nezavestno tisto, ki mu je najbližja. Torej, k moji "izkušnji". Direktne homoseksualne izkušnje nisem imel (še najbolj je bilo to, da sta me dva pedra osvajala). Sem pa v sebi začutil ogromno ženske energije, ki se do določene mere ni skladala s telesom v katerem sem. Kasneje sem ugotovil, da sem to prinesel s sabo, iz določenih preteklih življenj, ko sem bila ženska. Veliko sem se v otroštvu družil s prijateljem in tudi za naju izvedel, da sva bila v preteklih življenjih ljubimca. Vso osnovno šolo pa še v srednji, ko sem imel težave za najti punco, sem mu govoril, da če bi bil ženska ali peder, bi bil takoj z njim. In on se je na to nasmehnil in videl sem mu v očeh, da ve, da mislim resno. No, na regresiji sem spoznal (dogodke sem sam videl, nisem bil hipnotiziran), zakaj sem tak nežen in požeščen, zakaj sem tako navezan, skoraj zaljubljen v prijatelja, in kaj moram napraviti, da se premaknem s te mrtve točke. Začel sem gojiti moško energijo v sebi, se z njo spoznavati, ker so me ženske itak močno privlačile, a sem bil premalo moški zanje. Tako sem z delom ponovno obudil moško energijo (in še jo), vendar brez mučenja in odpovedovanja -- temveč z raziskovanjem in razumevanjem. Zdaj sem s punco, ki ima pa precej moške energije, tako da se dopolnjujeva. To je to, na kratko povedano. Za širša pojasnila pa se mi vsebolj zdi, da bom moral napisati kakšen blog.

Sam si postavljaš omejitve. Ne upaš si gledat. Srečno.

Nikjer ne pravim, čemu je namenjena spolnost. Pravim, da ljudje, ki delajo na sebi, lahko z notranjim zrenjem to odkrijejo. Seveda lahko to odkrije tudi kdorkoli drug, ko bolje pogleda naokrog. In če bi že trdil, čemu je namenjena spolnost, nikakor ne bi trdil, da je samo za razmnoževanje. Po tvojem pisanju sklepam, da misliš, da to trdim in da je tako moje mnenje. Beri tudi ti še enkrat počasi in podrobno. Seks je čudovit; v osnovi je za razmnoževaje, tudi za sprostitev, ne samo pri človeku, a samo pri človeku je možnost, da seks nekega dne preseže in transformira. Vendar mora to biti razvojno in ne intelektualno, kot se grejo razni duhovniki in duhovnice vseh mogočih ver. Raje seksajmo; hetero ali homo.

alef, nič od tega, kar mi očitaš nisem napisal. Prosim, preberi še enkrat lepo počasi in temeljito moje poste. Če boš hotel razumet, boš razumel. Če ne, pa bom zate še naprej izganjalec hudiča in moralist, ki bi vse drugačne pobil.

Upam, da se nisi samo zabaval.

Ja, sori, sem videl prepozno, da sem bil nenatančen. Pravim, da je vse tisto, kar si naštela, tudi bolezen. In rasizem in netoleranca sploh nista v redu.

Ah, daj. Res sem uporabil izraz "bolezen", vendar s tem nisem mislil običajno bolezen, katere simptome zdravimo z zdravili. Zato sem napisal duhovna bolezen, kot so potrošništvo, odtujitev, ljubosumje ipd. Cepljenje ali kakršnokoli zdravljenje na telesnem nivoju bi bila praktično zaostala srednjeveška metoda, ki bi povzročila samo več gorja homoseksualcem. Sploh pa bi bilo to skrajno neumno. Vsi moji posti na katerokoli temo izhajajo iz dela na sebi. Ko nekdo dela na sebi, se raziskuje in s tem se tudi (lahko) zdravi. S spoznavanjem samega sebe spoznavaš tudi zakone življenja; ne kakšne trapaste zakone, zapisane v t. i. svetih knjigah, temveč dejanske zakone oz. naravni red. In meddrugim se spozna tudi spolnost. Kaj je to, čemu je namenjena in kaj se lahko z njo počne, oz. kakšne posledice pušča, tako dobre kot slabe. Človek z notranjim zrenjem lahko ugotovi, da je poln raznih duhovnih boleznih, katere je zapovedano v naši družbi spoštovati kot "drugačno mišljenje, drugačnost". Dejansko ni nobene resnične drugačnosti; le variacije na temo obstajajo. Nikjer pa tudi ni zapovedano, da se je treba razvijati in zreti vase. To mora biti odločitev posameznika. S svojo izjavo sem nalašč prišel na ta forum o homoseksualnosti, da mogoče spodbudim pogled še s kakšne druge strani, še s kakšnega kota. Sem pa žal tako marsikoga užalil, ne le mantis verjetno. Pravijo pa, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se je skuhala. Razen če ti jo kdo na silo ne zlije vate. Odgovor je preprost: da.

cvickar, ne govori neumnosti. Iztrebljanja ne podpiram, to je spet en odraz naših bolezni -- postrelit, uničit, zbrisat s sveta vse drugačno. Tega nisem nikoli rekel in nikoli ne bom: uničenje si zaslužijo samo uničevalci življenja, da ga ne uničujejo več, kar pa pedri in lejzbike niso. Ne govori take več. Ni v redu. Najdi razumevanje.

mantis, veliko življenj boš še morala preživet, da boš spoznala določene stvari in zakone življenja, še posebej pa kaj je ljubezen. Že to, da pišeš, da je ljubezen čustvo, dokazuje, da ne veš, kaj je. Pa nič za to. Vsak se bo naučil ob svojem času. Nikogar nisem hotel žaliti. Samo bobu pravim bob -- ali je tudi to po nekem bednem členu prepovedanu? Aja, pa saj je vedno bilo tako, da če si stvari postavil na pravo mesto, si bil kaznovan. Če si rada z žensko ali ženskami, pač bodi. Nimam nič proti. Samo da je to duhovna bolezen, se moramo ozavestiti. Tudi če vseskozi obstaja na planetu. Naj ti še to povem: tudi sam sem v sebi začutil homoseksualna nagnjena, s to razliko, da sem raziskal, kaj je to in zakaj je tako. In sem našel odgovor, a ga ne bom povedal, da ti ne ukradem morebitnega spoznanja. Če pa nočeš spoznat, nič zato. Nikogar se ne sme siliti. "Uživaj" svoje življenje še naprej. Srečno!

Menim, da se je treba do homoseksualnosti jasno opredeliti, da je to duhovna bolezen človeštva, kot mnoge druge (potrošništvo, odtujenost, totalni materializem itd.). Dokler bomo gledali na to kot "no ja, saj se vsak sam odloči, ali nič si revčki ne morejo pomagati -- taki so se rodili" bomo samo poglabljali našo skupno bolezen, namesto da bi se usmerili v ozdravitev. Duhovno (pa tudi drugače) homoseksualnost ni v redu; to vedo vsi ljudje, ki se znajo poglabljati vase in delajo že dolgo na sebi. Kar pa ne pomeni, da je pa zdaj treba homoseksualce preganjat in kamenjat. Nikakor. To bi bil še en izraz naših bolezni. Pravim samo, da je treba ugotovit, kaj je homoseksualnost v resnici in od kje izvira. Nič ni naključno. Sicer pa vsak ima svojo karmo, ki jo mora odživet, dokler se ne od-loči od večnega kolesa rojevanja in umiranja.

Prijateljstvo je posledica ljubezni.

Če te zanima, to knjigo od Rajneesha prodajam. Novo.

Uma se ne da utišati. To ni uspelo še nobenemu človeškemu bitju, po moje. Um je stroj in skozi dela; lahko ga opazuješ, mu pričuješ, gledaš kako letijo misli in se te ne dotaknejo. Tišina je v tebi, ne v umu. Šele potem tudi um utihne -- v notranjem zrenju, v meditaciji.

Glasba, ki največ pomaga pri rasti, je glasba prosvetljenih glasbenikov in takih, ki se temu približujejo. Priporočam Deuterja, Mitena in Devo Premal, Binduja, Bodhi Khalida (vsi našteti so bivši Oshojevi [Rajneeshevi] sanjasini), pa tudi Sandhana, Koitzscha & Frandsena, Bastiana in Møllerja, slovenskega glasbenika Daniela Toplaka, ki živi z mamo Meero v Nemčiji itn. Seveda lahko sem še dodam sloveča glasbena imena: skupino Beatles, predvsem album "Sgt. Pepper's Lonely Hearts Club Band", njihove sodobnike Quintessence, pa zgodnje Genesis in vsekakor Yes; tu so še Mike Oldfield, Enigma itd.