Alan_New

Kdo sem jaz?! (To si mislim o sebi.)

Kolikor mi je znano, je potekala na obeh nivojih. Pa vendar tukaj ne govorim o evoluciji, temveč o razvoju. Namreč, duhovna rast človeka ni samo v evoluciji -- to bi predolgo trajalo. Človek ima to zmožnost, da ustavi svojo nezavedno evolucijo in začne z zavestnim razvojem. Kar je že mnogo ljudi storilo. In opustitev prehranjevanja z živalskim mesom dajem v to kategorijo. Ne podpiram pa vegetarijancev in veganov -- torej tistih, ki so se za to odločili samo zaradi ideje in mode. Ti po navadi ne zdržijo dolgo in prej ali slej spet navalijo na meso kot zveri. Če je komu meso dobro, naj ga jé; ne delajmo si iluzij, da bomo večvredni, ko ga ne bomo več jedli. Je pa dejstvo, da prehranjevanje z mesom nosi določene posledice s sabo (npr. posredno podpiranje klavnic=mučilnic).

S tem se strinjam. Vendar je za postati takšen etično zrel človek potrebno veliko globokega dela na sebi, da se odpravijo nečistosti in da se postane totalno nov človek, brez primesi preteklosti in tradicije. Potem je nekaj upanja. Če pa ostane kaj primesi iz preteklosti, lahko zelo razvija razvoj, čeprav bi se mnogim zdel, da je vseeno dovolj napreden.

Duhovna razvojna stopnja, ki je posledično tudi fizična -- čeprav se ne podaljša črevesje.

V roži cvet Del tebe sem vase preselil: nekaj tvojih oči, nekaj las, nekaj tvoje lepote je v mojem srcu ostalo. Še bi rad s tabo bil, ležal, prav tiho bil, da lahko bi slišali življenje, ki poje v nas. V mnogoglasju lepote bi zapeli pesem v tišini, ki pojejo jo ptice in drevesa, ko cvetijo. Peli bi v roži cvet je skrit, peli bi v noči in peli bi najino pesem sveta večnih gozdov in bodi tako: da lahko proslavljam tvoje bitje, ki si jaz, ljuba, kot sem jaz ti, čeprav nikoli skupaj ne bova bila.

To ima samo posredno zvezo s homoseksualnostjo. Namreč: če nekdo ljubi nasprotni spol, ni nujno, da je homoseksualec (peder ali lejzbika); če pa je kdo zaljubljen v drugi spol, potem je homoseksualec.

Za življenje brez prehranjevanja z mesom ni nujno nikakršno znanje. Razvojna stopnja nas pripelje do tega, da nehamo jesti meso, ker enostavno ni več potrebno. O prepotrebnosti nekih snovi v mesu pa je le izgovor. Bolj pošteno je reči tako, kot je lepo napisal Porny: Poleg tega je splošno znano, da bi lahko nahranili ogromno ljudi s tistimi tonami rastlinske hrane, ki gre živalim za zakol. Pa še nekaj: The Meatrix (s slovenskimi podnapisi).

Tako kot je globoka tvoja ljubezen, bo globok tudi seks.

Zavestna smrt -- smisel življenja na Zemlji.

Tantra je globoko sprejemanje. Seks uporablja samo kot sredstvo, sploh ni njeno bistvo, čeprav je v ljudeh asociasija že avtomatska: tantra --> seks. Čeprav ni nujno tako. Z bivšo punco sva tantrično seksala. T. i. "dolinski orgazem" (ki je diametralno nasprotje običajnega) je čudovit. Pravzaprav ni niti podoben običajnemu, ker energija ostane v telesu, v bitju, in stanje je podobno zadetosti. Zadetosti z božansko energijo, s preobraženo spolnostjo. To je dejansko stanje meditacije in polnosti. Lahko pa je problem, ker smo navajeni viške energije takoj sprostiti, da preidemo spet v običajno nizkoenergijsko stanje.

Sama s sabo. Kot vidim, ni ničesar pod- ali nadzavestnega. Prej bi rekel, da je nezavedno in zavedno; tisto, česar se zavedamo, in tisto, česar se ne zavedamo, pa naj bo pod ali nad.

No, pa jih dajmo promovirati, ker so res nekateri dobri. Andrej Pangos: Energetski vitez Vitomil Zupan: Leviatan Drago Jančar: Veliki briljantni valček Miha Remec: Mana (ZF roman)

Joj, to pa sploh ni res. To je zmota, ki jo tako radi povzdigujemo in ohranjamo, namesto da bi poštekali, da je laž.

Rekel sem, da ljubezen nima v svoji osnovi nič veze s spolnostjo, ne pa da spolnost nima veze z ljubeznijo. To o bivanjskih nivojih nisem mislil nič takega, da je kaj bolj vredno ali manj, ampak samo, da se re razume, s katerega nivoja je. So pa bolj zavestni nivoji in tisti manj zavestni, tudi v celoti nezavestni.

Seveda ima vse veze z vsem, še najbolj z Ljubeznijo, konec koncev. Samo kaj nam to pomaga pri jasnejšem razumevanju? To je isto, kot da nič ne rečem. Čeprav je res, je preveč splošno, abstraktno, da bi čemu koristilo. Spolnost in ljubezen se itak neprestano mešata, čeprav je veliko bolj prisotna spolnost v raznih oblikah s čustvenimi primesmi -- in tej mešanici spet napačno rečemo ljubezen; in dalje se dogaja, da je tudi ljubezen zmešana zraven. In zmeda je popolna. A že nekaj resničnega notranje zrenja razjasni zadeve in lepo pokaže, kaj kam spada in s katerega nivoja je (ne moralnih nivojev, ampak bivanjskih). Komentarji so namenjeni obem spolom. Namesto da pišem pedri in lezbijke ali homoseksualci in homoseksualke, uporabljam moško obliko za oboje.

V Cankarjeva dela se nisem (še) poglobil, ker so nas toliko šponali z njim v osnovni in srednji šoli, da sem ga imel poln že-veste-kaj. Kljub temu sem že takrat in še sedaj cenim njegova dramska dela Pohujšanje v dolini šentflorjanski in Hlapce.

Kako naj bom jasen, če je pa za vas ljubezen in zaljubljenost ena in ista zadeva?! Ni; jasno povem, kdaj govorim o ljubezni, kdaj pa o zaljubljenosti. Sem bil kdaj zaljubljen v moškega? Nikoli. Sem bil zaljubljen v žensko? Da, velikokrat. Ljubim moške? Da. Ljubim ženske? Da. A ljubezen nima v svoji osnovi nikakršne veze s spolnostjo! Ničesar ne zanikam, kar sem prej napisal -- samo bolj podrobno berite, pa vam bo jasno. Glede žalitev: kolikor vem, pomeni mantis bogomoljka.

Da sem zbrisal poste in zanikal?! Daj, mantis, pojdi se igrat z astrologijo, zdaj že prav po najstniško pretiravaš z nesmiselnimi izpadi. Prav ničesar ne zanikam: kar sem napisal, je napisano in lahko me kdorkoli citira. Seveda ti izpade, da zanikam, če pa (ne) razumeš nekaj čisto drugega, kot pišem. Če bi ti bilo res do tega, da bi razumela, bi se mogoče potrudil in ti vse še enkrat čimbolj jasno razložil. A tega ne mislim počet. Ne za take bogomoljke kot si ti. Hvala, ker si pojasnila moje življenje! Zdaj sem srečen. Še dobro, da sem te srečal na tem forumu!

Lahko ti rečem le to, da si res prava mantis in samo zajebavaš naokoli, namesto da bi poslušala, kaj ti drugi govorijo. Ja, omenjam, in tam se samo sprašujem, kam te misli in naravnanosti vodijo, to je vse. In ne trdi, da sem bil zatrapan v deca, ker to ni res. Sem lepo pojasnil, kaj je bilo takrat. Če si ti pač tako razumela, ti ne morem pomagat. In kako me poznaš, da si upaš trditi, da sem zaprl srce?! Če bi bila vsaj malo pametna, bi razumela ves moj point.

Halo, Mantis, pa od kje tebi, da govorim, o tem, kaj nosijo homoseksualci v sebi?! Naj ti pojasnim: Vprašanja "A vemo, kaj dejansko nosijo s sabo? Nas to sploh zanima?" se nanašata na ideale in modne misli, o katerih pišem, ne pa na homoseksualce.

Mogoče sem napisal tako, da zgleda, kot pa da jaz vem. No, trik je v tem, da ne vem. Lahko le razmišljam o tem. Trenutno vidim, da to povzroča zmedo na planetu in izgubljenost. Svoboda je le za odgovorne ljudi. Odgovornosti se pa naučimo tako, da živimo svobodo, ko smo še neodgovorni.

To vidiš iz konteksta (sobesedila). Pred oziroma pa ni vejice, vsaj v SSKJ med primeri je ni.

Dokler nismo v celoti sprejeli sebe, ne moremo sprejeti nikogar drugega, pa imamo lahko še tako dobre namene. Sprejemanje je učenje; od malo do vedno bolj polnega. Poleg tega ljudje doživljajo, da so obsojeni, če so le opozorjeni na napake, ki jih počnejo, ali če jim kdo svetuje, naj nečesa več ne počnejo, ker ni dobro za druge. Potem takoj in v večini izbruhnejo: "Pa kaj boš ti meni govoril," "Vsak ima svoje mnenje," "Lahko počnem, kar hočem," "Kaj me obsojaš," ipd.

Eh, pozabil sem enega boljših: Mihail A. Bulgakov: Mojster in Margareta

Da, res sem aktiven tu. A sebi nimam kaj dokazovati ali dokazati.