mgd

Niti prepričanje, niti domneva, ampak spoznano dejstvo. Bog ni krut. Je čista ljubezen.

Ne, sam tvoj obstoj ni greh. Grešiš, če si delaš škodo. Kaj si mislila s tem figov list? Res, da se ni potrebno skrivat pred ljubeznijo, sam določeni žal se, kar je izvirni greh. Se strinjam.

Dobr si napisu. Najprej da jim povem o ljubezni Boga.

Ni nujno, da se morš zmotit, da bi vedu kaj je prav, čeprav je res, da storjena napaka pol služi za boljšo definicijo pravega. Vsa živa bitja smo po svoji naravi večni služabniki Boga, a če ga zarad zlorabe svoje svobodne volje ne želimo služit, se prikrajšamo za najvišjo srečo in potopimo v nesrečo. Bog nam je povedal kaj je za nas dobro in kaj ne, tako kot npr. mama pove svojemu otroku naj se ne dotika vroče peči, a če se otrok vseeno dotakne se bo speku in tako spoznal, da je bolje poslušat mamo oz. svojega dobronamernika. Izvirni greh je neposlušnost Boga, našega večnega dobronamernika. Takrat se mormo utelesit in trpet trojne nadloge materialne eksistence. Je res, da se preko trpljenja indirektno naučimo, da je za nas bolje, da sprejmemo ljubezen Boga, a ni to najboljša, esencialna ali nujna šola za vse. Loh že takoj sprejmeš ljubezen Boga in se grehu/utelesenju/trpljenju izogneš. In večina se jih tako odloča. Žal pa smo se nakateri odločli tud za greh. A tud v tem primeru, je Bog milosten do nas, ko nas še naprej vzpodbuja naj ne grešimo, ampak ga raje služimo v svoje dobro in dobro vseh ostalih. Sprejemati ljubezen Boga, tj. delovat v skladu z Njegovo ljubeznijo nas bo naravno, tj. na podlagi višje sreče, le kot stranski produkt, odrešilo od nagnenja k grehu. Ko si popolnoma osvobojen greha, večno živiš v Božjem kraljestvu v ljubezenskem odnosu z Njim in vsemi ostalimi živimi bitji, Njegovimi dragimi služabniki.

Problem pr frišni je, k rata stara pa grda pa umre, Krišna je pa skos mlad pa lep. Ljubezen do Njega ni poželjenje materialnega telesa in uma, ampak večna ljubezen, ki izvira iz duše. Brez nje, ne morš bit tolk srečen kot bi rad bil. Zato je najboljš meditirat na Krišno in samo Nanj.

Najprej s poslušanjem o Njem od tistih, ki ga poznajo.

Ne skrb, Krišna odpira oči

Niti ne, ker Krišna je vse . Če ne misliš Nanj, zgubiš zavedanje večnosti, življenja, svobode in ljubezni. Zato je najboljš meditirat na Krišno

Najboljš je meditirat na Krišno

Dobr si povedu. In kaj je to konkretno?

Dokler ne meditiraš na Krišno, ne morš bit tolk srečen kokr bi rad bil

Kapljica morja se od morja razlikuje v kvantiteti. Mi, navadna živa bitja smo res del Boga, ampak del Njegove energije, ne Njega osebno. Bog je kot sonce, mi pa smo kot delčki Njegovih žarkov. Bog je energetik, mi smo energija. Bog je ogenj, mi smo toplota. Tud če nas vse skupi zbereš, še zmeri ne bomo Bog, ker smo od Njega kategorično različne narave, čeprav hkrati od Njega nerazdružljivi, tko kot ognja ne morš ločit od njegove toplote. Bog je večno Gospodar, mi smo večno Njegovi sluge. Problem mamo, če ga zarad zlorabe svoje svobodne volje (brez katere ljubeč odnos ni mogoč) ne služmo, ljubimo. Tko kot sta sonce in njegovi žarki hkrati eno in tud različno, tko smo mi z Bogom eno, a hkrati različno. Bog, naš pravi-jaz in naš odnos z Njim je onkraj človeških predstav. Razodet je tistim, ki se mu predajo. Tud če se zaveš "svoje božanskosti" ne boš nikol Bog, niti srečen v tem tolk kokr bi rad bil. Res, da mi nismo materija, ampak večno, zavestno in srečno bitje, ampak to zavedanje hitro zgubimo, če se ne priklonimo svojemu Izvoru, Bogu. Če pa se (za začetek), pa dobimo več kot že imamo in le to te res osrečuje. Da navadno živo bitje misli, da je Bog, je greh, ki ga onesreči. Osreči te le ljubezen do Boga.

Najboljš je meditirat na Krišno

Bog je onkraj človeških predstav ja. Kombinacija vseh nas je le ena izmed njegovih neomejenih energij, ne On osebno. Prepozna ga lahko le tisti, ki mu je predan. Tak je srečen.

Iz nič ni nič Ljubezen pomen osrečevat ljubljenega. Čista ljubezen pomen, osrečevat vse.

In kaj je to, delat dobro?

Čista ljubezen pomen delovat v dobro vseh.

S spoznanjem, da si duša in s tem odvezan od materije, še ne morš bit tolk srečen kot bi rad bil. Si še od Krišne. Ko si Zanj, si lohk srečen.To lahko začneš že zdaj.

In kaj On želi, da delamo?

Loh, da zlo pomaga, sam tud to ti hmal ni dost. Če misliš na Krišno se uredijo vse stvari.

Tko da misliš na Krišno.

Greh je tista aktivnost posameznika, ki škoduje tako njemu kot drugim, tj. v končni fazi povzroča neprijetnost. Izvirni greh je ko posameznik ne želi služiti Boga, ampak nekaj drugega. Takrat mora postati človek. Izvor greha je posameznik, tj. njegova odločitev, da ga počne. Izvor izvora je Bog, ampak Bog ni direktno odgovoren, da posameznik počne greh. Zakaj možnost greha obstaja? Zaradi raznolikosti Božje kreacije. Da bolje definira pobožno aktivnost. Da prikaže milost Boga kot odrešenika. Hvala za dobro temo.

Draga aboyanasana, nč nenavadnega se ti ne dogaja. Že velik takih kot si ti je blo, pa k so se rešl ven, tko da se ne sekirat preveč. Vprašanje je sam, če si za rešitev svojih težav pripravljena kej počakat? In če ne boš čutla pozitivnega učinka ali olajšanja, mi ni treba nč plačat.

itak. Nitai Gour