mgd

ok, bom. hvala.

to je res v določenih primerih, ampak tisti, ki so doživeli Boga, so ob tem tudi jasno in srečno spoznali kdo so, čigavi so in kaj je smisel življenja. Boga in s tem tudi sebe, drugih, uma, telesa, sveta, časa, različnih energij, stvarjenja, reinkarnacije itd. se ne da spoznat brez Njegove milosti. Je onkraj naših telesnih čutil, razmišljanj, meditacij ali karkoli iz našega truda. Bog se razodeva vsem, a spoznajo Ga le tisti, ki Ga sprejmejo, se Mu predajo. Zapovedi in prepovedi, ki so dane v svetih spisih in od tistih, ki so Boga spoznali, nas osvobodijo suženjstva neznanju in razodenejo Boga, brez katerega ne moremo biti popolnoma srečni, kar pa je smisel življenja.

duša je od Boga ja, zato je najboljš, da je tudi Zanj. res je to, da se duša lahko iz človeškega rojstva spet degradira v živalska, rastlinska..., če napačno deluje. zato ni pametno zapravt te priložnosti, ki jo imamo samo v človeškem rojstvu, da spoznamo kdo smo in čigavi smo.

ja, dobr razmišljate in raziskujete. primer : ogenj kuri. železo ne kuri. papir se lahko zakuri. če je železo v stiku z ognjem, si lahko pridobi sposobnost kurjenja in lahko zakuri papir, ki ga sam po sebi ne bi mogel. naš pravi-jaz (čemur jaz pravim duša) je večno bitje, s svojo voljo, zavedanjem in srečo. to je "ogenj". subtilno materialno telo (čemur vi pravite duša) je sestavljeno iz treh elementov : ego, inteligenca, um. je začasno, spremenljivo. to je "železo". ego je lahko moški, ženska, žival, Slovenec, Afričan, učen, neumen, bogat, reven itd.. s pomočjo inteligence in uma pol preko grobega materialnega telesa deluje v dobrobit ega. grobo materialno telo (fizično telo) ima roke, noge itd. to je "papir". če si pravi-jaz želi materialne izkušnje, se najprej poveže s subtilnim materialnim telesom (se zmotno poistveti z egom) in z njim pol vstopi v grobo materialno telo preko katerega deluje in izkuša rezultate teh aktivnosti. pravi-jaz v resnic ni ne ženska, ne moški, ne reven, ne bogat..., se pa lahko s tem (egom) zmotno poistoveti. glede na svoje želje, delovanje in njihove rezultate pa se pol ustrezno inkarnira in reinkarnira. tud če je v tem ženska, je lahko v naslednjem življenju moški. in tud če je v tem človek, je lahko v naslednjem žival. vse materialne izkušnje so manj prijetne kot izvorno čisto bivanje. ja, življenje našemu pravemu-jazu, daje Stvarnik. jaz mu včasih pravim Bog, včasih Nadduša, še najrajši pa Krišna. ja, naša prava osebnost je večni sluga Boga, ker smo delček ene izmed Njegovih energij. Smo v Njem in iz Njega. Se prav je dobro če smo Zanj. ker je ljubezen lahko le prostovoljna, nas je naredu take, da mamo svobodno voljo. lahko jo zlorabimo ali pa pravilno uporabmo. zavoljo ljubezni nas je naredu take. tisti ki svojo voljo zlorabjo in hočejo začasne materialne izkušnje, vstopijo v materijo in materialni svet po zgoraj opisanem postopku. ko spoznajo, da to ni to kar bi jih osrečil, se obrnejo k Njemu. v tem svetu boš najdu 99,9% ljudi, ki so v pozabi kdo so in čigavi so. 1% se jih sprašuje, od tega se jih nekaj zave kdo so, in nekaj od teh se jih zave tudi čigavi so. ne bit razočaran zarad tega. tvoja sreča ni odvisna od njih. ko jo boš dosegu, jo boš lahko delil z drugimi in jih tako lahko vzpodbudil, da se obrnejo k Bogu. ta svet je kot popravniški dom, zato je normalno da je tako razmerje. je pa v Božjem kraljestvu neomejeno Bogu naklonjenih, tj. popolnoma srečnih bitij. včasih kater izmed njih na željo sočutnega Boga pride sem, da nas prebudi. tud danes jih je ene par na tem svetu. ti predlagam njihovo družbo.

naša prava osebnost je, da si večni sluga Boga. a ker si zavestno bitje, s svojo voljo, jo lahko tud zlorabiš, tko da se obrneš stran od Boga. takrat se začneš zmotno poistovečat z materijo, grobo (telesom) in subtilno (umom, inteligenco, zmotnim egom). tako se inkarniraš in reinkarniraš, v raznorazne oblike, od gora, živali, insektov, ljudi, rib itd. pravi jaz se ne rabi utrjevat ali šolat z materijo in na tem planetu. je tak kakršen je, vedno, neodvisno od materije. sem pridejo tisti, ki so Bogu nenaklonjeni, da lahko sprobajo, če je to to kar so mislil da je. ko grejo skozi veliko življenj in okušajo čutno zadovoljevanje (jedenje, spanje, razmoževanje, branjenje) v raznoraznih oblikah, naposled dobijo človeško rojstvo, ki je zelo redko, a dragoceno (ker iz njega lahko spoznaš kdo si in čigav si), a tudi minljivo. zato pametni takoj začnejo služit Boga in se tako osvobodijo materialne eksistence in njenih pritičnih problemov in dosežejo svoj naravni, najprijetnejši obstoj v ljubezni do Boga. jaz izraz duša uporabljam za naš pravi, večni jaz, ki je sluga Nadduše, Boga. vidim pa da rudi in ti uporabljata izraz duša za tisto čemur jaz pravim subtilno materialno telo, pa še to ga ne poznata zelo natančno. ampak je pohvalno da raziskujeta v tej smeri.

temu kar vi pravte duša, moška v moškem telesu, ženska v ženskem telesu, je le subtilno materialno telo. to nisi ti. se pa lahko zmotno poistovetiš s tem ja. in ni nujno da vedno kot moški. lahko kot ženska, žival, rastlina, gora itd., glede na tvoje aktivnosti, njihove rezultate in želje. atma ali pravi jaz (jaz za to uporabljam izraz duša) je onkraj materije, grobe (fizičnega telesa) in subtilne. je večna, ve in je srečna po svoji naravi, neodvisno od materije. lahko se svobodno odloča. je sluga Boga. zato je njena najprijetnejša aktivnost služenje Boga.

maš telo, k ma oči, nos, roke, noge itd.. ko spiš, se telesa ne zavedaš, oči so zaprte, noge nepremične itd. a vseen vidiš, slišiš, se premikaš (včasih celo letiš) v sanjah, tj. v svojem umu. se prav niso oči telesa tiste, ki vidijo. tud ko si buden, če nekam gledaš, ne vidiš, če tvoj um ni zraven. ampak tud v sanjah gledaš "sebe" (podobo sebe), nisi ti. ti si tist, ki jih gleda kot televizijo. se prav tud um ni tist, ki vid, če tebe ni zraven. včasih ni sanj, tj. tud uma se ne zavedaš. a vseen k se zbudiš se spomniš, da si dobro spal. zakaj dobro? ker nisi bil omejen z umom. nisi bil navezan, naliman nanj. ti obstajaš neodvisno od telesa in uma. vedno. se pa lahko zatopiš v njiju in pozabiš nase. do neke mere vsaj. tud ko si v telesni in umski zavesti, si ne želiš umret, ne želiš bit brez vedenja in brez sreče. zakaj, če pa očitno obstoj telesa ni večen (smrt) in um se stalno spreminja? ker maš to že v seb, po defaultu. za svoj obstoj nisi odvisn od hrane, pijače. za svoje vedenje nisi odvisn od spraševanja drugih. za svojo izbiro nisi odvisn od drugih, je popolnoma tvoja. za srečo nisi odvisen od ničesar zunanjega, ker jo že imaš, po defaultu. ta ki je večen, ki ve, ki je srečen, si ti. ki si v telesu, a to nisi, niti um. ob neizogibnih spremembah telesa in uma, si ti še vedno ti, nisi postal nekdo drug. nikol. temu Šri Krišna v Bhagavad Giti pravi atma, oz. večna individualna duša. ezoteriki izraz duša uporabljajo za um. ok, če tako hočejo. a to ni atma, ti. ti si tist, ki se inkarniraš in reinkarniraš. a če se zaveš kdo si, izpuhtijo vsi problemi (smrt, rojstvo, bolezen, ostarelost, trpljenje, strah, vznemirjenje...) in maš mir in zadovoljstvo. brez truda. si onkraj časa in prostora. v večni sedanjosti. se da dosežt z določeno prakso. ni pa to še vse. ni atma tista k vid, če Boga ni zraven. ta, ki je več kot ti, je samo-razodet. sam po njegovi volji ga lahko spoznaš. da bi ga spoznal se mu moraš prostovoljno predati. tega, ki je več kot mi, pa različni različno globoko spoznajo. kot neskončno blaženo svetlobo, kot štirirokega Višnuja v srcu ali kot vseprivlačnega in prijetnega Krišno. tud to še ni vse, a naj bo dovolj za danes.

Je najprivlačnejši in najprijetnejši.

Bog je tvoj najdražji.

Bog je tvoj najdražji.

Ja, lahko ga vidiš tudi z materialnimi očmi, če tako hoče. Je pač vsemogočen. Če si mu predan, nimaš problema s smrtjo ja. Ni problem, ker Bog je milosten, vedno nam pomaga.

Kako naj vem, a Bog obstaja, če ga pa ne vidim. In kaj naj imam od njega? Če lohk gledaš sanje in tud svojo podobo v njih (začasna identiteta), ki so začasne, med tem ko so tudi tvoje telesne oči zaprte (med spanjem), pomen, da so tvoje oči večne. In ni nujno, da gledaš le v začasno materijo. Lahko pogledaš tudi v drugo smer in vidiš Boga. Tako vidiš tudi sebe v odnosu do Njega. Tako so ti odstranjeni vsi problemi in dobiš polno srečo. Poskusi.

Tud teb hvala za napisano Bojante. Danes sem želel napisat še tole : Če so moje oči odprte in gledajo nekam, a moj um ni zraven, pol ne vidiš tiste stvari. Al pa če poslušaš neko predavanje, pa um ni zraven, na konc ne boš vedu zakaj se je šlo. Se prav so čutila odvisna od uma. Kam je um pozoren, pa je odvisn od identitete. Če sem slovenec, se bom trudu (s pomočjo inteligence) za Slovenijo. Če sem bolan, se bom trudu dobit zdravila. Če sem lačen, se bom trudu za hrano. Ampak ko gre živ ven iz telesa (smrt), ni več slovenca, bolanega, lačnega zato tudi ne teh začasnih aktivnosti. Se prav je začasna identiteta odvisna od večnega, mene. Da bi se lahko vidu, pravega sebe, pa si odvisen od Boga. Če se mu predaš, se lahko vidiš in ker je tudi On večen, ga lahko vidiš le s svojimi večnimi očmi. Z materialnimi (začasnimi) očmi ali umom lahko vidiš le začasne stvari, ne Boga ali sebe.

Ja, v tem svetu so redki tisti, ki so vedno z Njim. So pa. Hvala Bogu.

Vsi lepo pozdravljeni. Kaj mi bo Bog? Ali si ne želimo vsi biti srečni? In to polno, brez preprek in omejitev. Nihče si ne želi umret. Če pa že, pa v upanju, da bi bil srečnejši z odstranitvijo trpljenja tega življenja. Kaj je največji čudež na tem svetu? Da vsak dan gledamo kako mlajši, starejši ali enakih starosti kot mi umirajo, nam pa se zdi, da ne bomo nikol umrli? Kako je to možno? Ker v našem pravem jazu smo večni, a ker se zmotno poistovečamo s telesom, se nam zdi, da bomo umrli, čeprav si tega hkrati ne želimo, a vemo da bomo. Si lahko nekaj začasnega želi nekaj trajnega? Kot dojenček smo imeli majhno telo, potem se veča in spreminja itd., a jaz ostajam ena in ista oseba vedno, nisem postal nekdo drug. Kdo je ta ki opazuje spremembe telesa in uma? Ponoči ko spiš, se ne zavedaš svojega telesa, niti to ni zelo aktivno. Ko sanjaš vse čutiš, vidiš, slišiš itd., čeprav so oči telesa zaprte. In kdo gleda te sanje? In gleda tudi določeno podobo "sebe". Sanje so konstrukt našega uma. Ampak kdo jih gleda? Ko se zbudiš, vidiš, da so neresnične. Tudi če um ni aktiven (ni sanj), ko se zbudiš, se spomniš, da si dobro spal. Kdo je ta? Kdo si ti? Ki je tudi ponoči aktiven in se spominja, čeprav se telesa in uma ne zavedaš? Ta ki gleda sanje kot televizijo? Nihče si ne želi bit neumen, vsak si želi znanja. Kaj je to, kaj je ono, zakaj tako, zakaj to itd. Ampak od mrtvega telesa učenjaka ne moreš dobit nobenega znanja. Nekaj začasnega (to telo) si ne more želeti večno obstajati, torej ne umreti. Kdo je ta, ki si to želi? Nekaj brez znanja (to telo) si ne more želeti vedeti. Kdo je ta, ki si želi vedeti. Majhen otrok daje staršem veliko zadovoljstvo. Oblačijo ga, hranijo itd. A če slučajno umre, njegovo mrtvo telo nikogar ne osrečuje več, čeprav je še vedno tam. Kdo jih je osrečeval? Želimo si vedno obstajati (ne želimo umret), ker smo v našem pravem jazu večni. Želimo si vedeti, ker smo v našem pravem jazu zavestni in polni znanja. Želimo si biti srečni, ker smo v našem pravem jazu srečni. Smo zavestna bitja, večna, polna znanja in srečna. Po svoji naravi. Ni se ti treba trudit preživet, ker za svoj obstoj nisi odvisen od hrane, pijače itd. To potrebuje telo, ko je v njem živo bitje in se z njim zmotno poistoveti, ne jaz. Kaj mi bo Bog? Ko se pojavi, spoznaš kdo si in kako si lahko polno srečen, kar si želi vsako živo bitje. Zakaj ne vidim Boga? Ker si zapiraš oči pred Njim. Na žalost. Kako ga lahko vidiš s svojimi začasnimi materialnimi očmi, če pa je večen. Kako lahko ponoči ko sanjaš vidiš, če pa so tvoje oči zaprte. Naš pravi jaz, jaz, ima svoje oči. Če živega bitja, ki ima oči, ni v telesu, materialne oči ne morejo gledat. S svojimi pravimi očmi lahko vidiš Boga in sebe, v odnosu do Njega. In tudi druga živa bitja. Tako si lahko polno srečen. Svetniki, ki so spoznali Boga, nam pomagajo odpreti naše oči, da ga lahko tudi sami vidimo in postanemo polno srečni. Želimo si že vsi, a vprašanje je kdo je pripravljen odpret oči resnici, če pa nas je strah izgube naših navezav, ki nam v bistvu povzročajo trpljenje in strah, čeprav se tega ne zavedamo. A Bog nas ima rad in nam pri tem pomaga. Hvala mu. Če si tudi kdo izmed vas želi videt Boga, lahko z njim delim družbo in navodila svetnikov, ki so ga spoznali. Vabljeni.

Vsi lepo pozdravljeni in prisrčno vabljeni na večer Indije, z gostom Bhakti Prasun Madhusudan Maharadžem iz svetega mesta Govardhan v Indiji, transcendentalna glasba s petjem in meditacijo, predavanje : Transcendentalna Božanska Ljubezen - drugi del, posvečen prigrizek, društvo Gokul, Ponova vas 4c, 1290 Grosuplje (znotraj podjetja LinFis d.o.o.), to soboto, 19.5., ob 18h povabite tudi vase prijatelje, znance, sodelavce, sorodnike... info tudi na 041 787471 http://shrani.si/f/1M/4s/1BJ0aIpR/madhusudanm1.jpg

ok, pol pa mejte rada sebe in druge okoli vas ... pa Nitai Haridas

to je vse res, ampak sam spoznat, da si zavestno bitje, s svojo izbiro in odgovornostjo še ni dost, če ne spoznaš tud svojga večnega odnosa z Bogom in s tem hkrati tudi z vsemi ostalimi. iz delnega zavedanja sebe boš šu spet v pozabo sebe, ker ti bo manjku odnos. mi nismo svoj telo, niti svoj um, to se skos spreminja in s tem tud odnosi vezani na njiju. če ne prej, pa vsaj smrti telesa propadejo tud vsi odnosi vezani na ta telo. enkrat si enmu sin, naslednjič si lahko temu istemu žena itd. to se skos spreminja. a ti si vedno isti. in pripadaš vedno istemu. sam na to lohk pozabš, če se zatopiš v neki druzga. ponoč sanjaš, da te je napadu tiger in te je strah, a k se zbudiš vidš, da je blo to vse lažno in s tem te mine tud strah. na podobn način se morš zbudit iz sanj, da si svoj telo in um in da so odnosi vezani na njiju tvoji. če sam spreminjaš sceno sanj, tj. "friziraš" te začasne odnose, s tem ne spremeniš dejstva, da so le sanje, v katerih si ujet. obstajajo večni odnosi. če jih ne sprejmeš, boš mogu pač furat te začasne ali bit sam, dokler ne spoznaš, da to ni to kar bi rad.

ja, žanješ kar si sejal. ne splača se ti nasprotovat Bogu, ker ti je najdražji, najbližji, ki te ima edini rad onkraj tvojih pričakovanj, ki ne gleda tvojih pomankljivosti. če maš kontakt z Bogom, maš hkrati kontakt tud z vsemi ostalimi. prakso nam je dal simpl, kompliciramo jo mi. ampak vseen, neki je boljš k nč. sam če prakticiraš greš lohk naprej. mamo svetlo prihodnost. ker nas ma rad.

tud to je sam druga stran istega kovanca laži. res je da v odvisniškem oz. izkoriščevalskem odnosu do drugih ne morš bit srečen, ampak tud sam s sabo ne. kot sem že reku, samo Bog nam lahko pomaga. čista ljubezen.

češpljica, samo Bog vam lahko pomaga, noben drug.

to vam ne bo nč pomagal, sam neki spremenil, ampak nč na boljš. al so drugi na prvem mestu al ste pa vi, je eno in isto neznanje. sam če date Boga na prvo mesto, bo volk sit in koza cela.

z odvezo od telesa sm mislu, da se zaveš, da nis ti svoj telo in da za svoj obstoj, izraz in srečo nis odvisn od njega. kar pa ne pomen, da ga s tem negiraš, da ne skrbiš zanj in da ga ustrezno ne uporabljaš. sej ni tvoj, ampak od Boga, in Zanj, tako kot ti. če se ne zavedaš kdo si, te je strah smrti, manipulacije, nesreče. ta strah omejuje tvoje delovanje. poleg tega pa če se ne zavedaš kdo si in tud čigav si, ne boš vedu kako delovat, da bo v tvoje in od vseh drugih dobro.

še ko si v tem telesu, se lohk zaveš, da nisi svoje telo, niti um, ampak tist, ki se ju zaveda. to sem mislu s tem, da se odlepiš od njiju, da se odvežeš, da ju opaziš, kot neodvisni opazovalec. ti si vedno živ, zavesten, s svojo izbiro in zadovoljen. telo in um zgledata živa (sta aktivna), samo ko je živ prisoten v njiju. ko odide sta mrtva. telo in um sta sama po sebi vedno mrtva, ti pa si sam po sebi vedno živ. nikol ne boš umru. boš pa enkrat mogu zapustit svoje telo. če se ne boš zavedu, da si različen tud od uma, boš ob smrti opazu samo izgubo svojga telesa. in pol dobil novga, v skladu s svojim umom. dokler si navezan na svoj telo in um, si omejuješ svoje večno, naravno zadovoljstvo in te je strah, da boš umru, da boš manipuliran, da boš nesrečen itd. samo zato ker se ne zavedaš kdo si, da ne boš nikol umru, da tvoj obstoj ni odvisen od hrane itd., da si vedno svoboden se po svoje odločat in da si sam po seb zadovoljen, brez truda, zadovoljstvo je tvoja narava. nisi živ samo če si v telesu. živ si skos. ampak lohk pa pozabš na to, če se zmotno poistovetiš s svojim telesom in umom.

ja. pogojena je z našo izbiro, ostalo je sam posledica.