FixMinze

Seveda video nima veze z neposrednim spoznanjem in neskončnostjo boga. Zanimalo me je kako se površna številčna predstava o vesolju "stopi" s tvojo predstavo o bogu. Nimam neposredne izkušnje o veličini boga, imam pa že kar nekaj časa intuitivno predstavo, da je bog onkraj prostora in časa ne samo našega vesolja, ampak nasploh vsega ...bolj boga poskušaš ujeti z razumom bolj se izmika in bolj praznega se počutim v zvezi z njim, zato načeloma tega niti ne počnem z izjemo takšnih debat. Racionalno lovljenje boga je prežeto z dvomom in skeptičnostjo, čemur se vse božansko spontano umika. Dobra stvar takšnih debat je, da si posameznik lahko razširi racionalni spekter o vseobsežnosti boga. Zaključek, ki ga nikdar nisem potegnil na glas je, da se boga spoznava skozi molitev, branje svetih spisov, vero, upanje, zaupanje, življenje ....

Ja tam se sprašujem, če mgd-jev opis med vrsticami lahko razumem kot ne vem. Bog je že od skos in mi smo že od skos, ni nas ustvaril v tem smislu da nas kdaj prej ne bi blo in bi nas pol ustvaru. Ampak obstajamo po Njegovi volji. Predstavo o vesolju sem uporabil, ker se mgd nanaša na vesolje kot en delček v bogu, pa se mi zdi, da se te primerjave in interpretacije boga mal preveč lahkotno uporabljajo ... in predvsem se uporabljajo kot obljube, ki ne izvirajo iz izkustva. Ne pravim, da njegova razlaga ni resnična, samo pogovarjam se in probam širit dojemanje njegove interpretacije. Opisi ti med drugim omogočajo, da vzpostaviš predstavo in odnos do pojma kot je bog ... če lahko razviješ predstavo o vesolju in da je vesolje delček boga in tako naprej ... Sigurno so takšne primerjave en del poti, razen, če se ti bog sam razodene, potem so brez smisla.

Ne, ker je fizična pojavnost posledica duhovne ... torej brez duhovne ne obstaja in s tem zavedanjem hodim po svetu. Dejansko mi je čisto vseeno ali je to res ali si samo domišljam, ker že vpliva name mimo mojega zavednega vzpostavljanja takšnega koncepta in je bolj resnično kot tipkanje s teboj v smislu, da tebe manj čutim. Seveda naša interpretacija daje vrednosti svetu, ki ga vidimo, doživljamo itd. , ampak ali to pomeni, da je pojavnost stvar zgolj naše interpretacije ali ima svojo lastno naravo, ki ni odvisna od nas?

Ali je to v bistvu med vrsticami ... ne vem. Kako pa je mišljeno neskončno ... a je mogoče potrebno brati med vrsticami. Za nas bi že vesolje bilo neskončno, sicer vemo, da je končno, ampak realno ... za nas končno spada v nek otipljiv okvir npr. konec življenja ( max 120 let), konec leta, konec ceste ipd. konec vesolja je nekaj kar dejansko za nas ni dojemljivo, saj nam že predstava slabih 80.000 let s trenutnimi zmogljivostmi do najbližje zvezde dela težave, kar bi bilo 4,2 svetlobnih in če je premer naše galaksije 100.000 svetlobnih let ... kjer smo šele to, če upoštevamo, da je v vesolju na miljone in miljone galaksij ... a ni to iz vidika dojemanja človeka precej enako neskončno ... ali je možno podobno z bogom in si je zapise o neskončnosti v svetih spisih potrebno razlagati nekoliko z rezervo ( v opisanem konceptu)? Imej v glavi velikost vesolja in ali sedaj lahko s svojimi sposobnostmi zaobjameš vsaj velikost vesolja? Sam res vzemi si minutko, da probaš zaobjet velikost vesolja ... spodaj video, kjer iz enega delčka slike (ne vem recimo 1cm2) vzamejo pogled v vesolje, ki razkrije morje galaksij. In vzemi v zakup, da je to samo en majhen delček vesolja in da ima naša galaksija premer 100.000 svetlobnih let in niti ni največja in da bi za 4,2 svetlobnega leta trenutno potrebovali sdlabih 80.000let ... kako veliko je potem vesolje? A je za nas realno znotraj naših čutil ( ne znotraj matematičnih izrazov) zaključiti, da je končno?

Men je ta svet prav resničen in se ne čutim nič ločenega ... če bi rekel, da ne čutim duha v fizičnem svetu bi lagal. Ne vem no ..., že res da včasih spregledamo večjo sliko, ampak to je daleč od tega, da ne znamo ločiti med dobrim in slabim dejanjem.

Ja že ...., ampak a najprej je bil bog, pol smo bili mi, ker nas je on ustvaril ... al kako gre to?

Ja, ampak kako je do tega prišlo? Zakaj je tako? Ja ka pa nisi prej tega povedal ...? Prisežem, da nisem opazil http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_tongue.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif

Kakšna je zgodba za "lastništvom" ...?

Sej ni neka znanost ... pač scenariji so tisto, kar naredi zadevo kompleksno. A si lahko delaš slabo karmo? A si lahko delaš dobro karmo? A si lahko status quo? Odgovor ja? Torej ne more veljati vse kar se dobro in slabo dogaja je pač karma. Seveda karmična pogojenost obstaja, ampak znotraj nje ...

Ne to si kar prav zaznala, sej ti je večkrat povedu, da se mal poduči. In točno na to sem se nanašal, da ker tko hitro nakaže ma dej pejt še mal v šolsko klop pol pač ljudje tko reagiramo, čist impulzivno .... ker se sprožijo obrambni mehanizmi. Tisto glede maneverskega prostora se je nanašalo na celoten kontekst in ne zgolj na primer ...sej zej vidim iz kje je tako izpadlo. Ja na celoten kontekst o karmičnih vezeh in kako jih prepoznavat, v smislu, da stvar še zdaleč ni tako preprosta kot ... vse kar se dobro in slabo dogaja je pač karma ... deal with it. Ne ni tako preprosto.

Z podtok se ne nanašam na podzavest (zakopane stvari), ampak dejanski podtok, nekaj kar obstaja ... In od takrat, ko sem slišal tale komad in ga nato preslušal mnogokrat, se mi je undertow "zataknil v možgane" : )) http://youtu.be/P9Xdr1yWgl4

Ja tko pač je ... in polno pasti je kdaj je neka vez res to kar se kaže in kdaj samo "človeški faktor". Zmotno se je npr. ujeti v razmišljanje, da se vse dogaja (dobro ali slabo), ker je karmično pogojeno. Npr. lahko ima kdo do tebe karmo in ko ti začne vračat energijo mu nehote/impulzivno narediš slabo (ker maš pri seb neke vzorce jeze in maščevalnosti) = si narediš slabo karmo ali pa kontra in je samo en od neštetih scenarijev kako se v procesu še bolj zafukat. Tako, da jaz se držim filozofije bolje počasi kot prehitro ...sem bolj v točki opazovanja kot aktivnosti, pa tudi kar siguren sem, da imam glede aktivnost karmično omejitev, ki mi pravi tuki čiči pa čaki, glej in se uči. Lahko je tudi jeza/maščevalnost samo del omenjenega vračanja, lahko pa da ni ... pač tle vidim tolko možnosti in maneverskega prostora kolikor ga domišljija pušča ... za narediti ekstra dobro, kot tudi narediti ekstra slabo ali pa samo slediti zastavljeni poti. Brezo včasih kej pove na tak način, da pol kr "pozabiš" bistvo tistega, kar je hotu povedat ... Ane ? : ))

A to gre (med drugim) o tistem izkustvu, kjer je vesolje samo delček v bogu? Med 2 in 3 opcijo je razlika samo v zavedanju čigav si?

Ampak tisto izkustvo, ki presega okvir tvojega obstoja ni več dosegljivo ... je samo nek nedefiniran občutek o nečem večjem, globjem ipd? Se prav maš tri možnosti: - karmične reinkarnacije - blaženo stanje brez zavedanja - naravna pozicija ... ki je kaj točno v praksi, izvedbi?

Pri gurujih, mojstrih itd. ne gre tolko za oklepanje, če slediš Pravi poti ... Med pisanji sem zasledil okvirno idejo, ki se skriva v Brezovih pisanjih, da ko najdeš svojo "naravno" pozicijo kot neko točko v mreži zavesti lahko ugotoviš, da trenutno nisi tam, ker nate vpliva zavest sveta, okolja, družbe ali da si tam in lahko tudi, da skozi tisto točko ali pa da je tista točka v interakciji z energijami, ki presegajo neko tvojo trenutno življenjsko izkušnjo odnosov ... torej, da si v odnosu z drugimi, ki jih ne poznaš "vsakodnevnih" razlogov, ker presegajo to -> v smislu, da jih ne moreš logično umestiti v tvoja zavestna doživetja in izkušnje tvojega neposrednega doživljanja okolja. Pa seveda ni nujno, da je to vse all nice and shiny http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_wink.gif Ne vem a sem bil dovolj jasen ... npr. da si v "odnosu", ki je navadno podtok. Sicer se strinjam, da spontanost mora biti del poti ...

To bi pomenilo, da bog naredi, da takrat ti nisi več ti ... in ko postaneš ti spet samo doživljaš znotraj sebe. Ali je potem sploh smiselno, da bog to naredi, da ti nekaj da in ti nato "vzame" kot te vrne nazaj ...?

Vse je mogoče, mogoče imaš ti drugačna navodila kot jaz in vsak slediva svojim, da se lahko počutiva zdravo. Princip srca je pač princip srca, ni pa edini princip. V življenju smo prisiljeni delovati v kombinaciji principov in če uspemo delovati uravnoteženo bo izraženo skozi srce. Jaz bi mu poslal metek v čelo ... srce za talce, za sovražnika ne. Srce na ubija, srce ščiti. Gre za kombinacijo principov, ampak če srce ubija se slabo konča. Kako maš lahko v srcu smrt sovražnika in ostaneš zdrav, priseben? V srcu imaš občutke, čustva, tok ki je posledica predstav o talcih, o njihovih življenjih, o njihovih družinah, znancih, o sebi če bi bil med njimi itd. Pač skozi srce še vedno deluje princip srca v interakciji, kombinaciji ali pa fuziji z drugimi principi v nobenem primeru pa v srcu ne sme biti sovraštvo ... razen, če češ samega sebe ugonobiti. Kaj pa, če majka sploh ne bi spustila šamar? Najverjetneje, če mu spusti šamar nima v mislih samo otroka, ampak tudi sebe: kaj si bodo drugi mislili o njej, ker njen mulc krade ali pa na drug način sebe vpleta v otrokovo zgodbo. Če bi imela v mislih res samo otroka, potem ji na misel ne bi prišlo, da ga udari, ker bi njeni razlogi bili absolutno nesebični. Ne vem, če res delujejo skozi srce ... a ni bolj smiselno, da srce deluje skozi njih in ker gre za kroženje na koncu (lahko) izpade kot, da delujejo skozi srce ...pač samo point of view, ampak izvorna točka je srce.

Majka is Blurring the lines Between virtue and sin She can't tell Where Love ends And violence begins http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ylflower.gif

Posplošuješ ... podobno kot že prej, ko si omenil kako naj na traku 100 ljudi po delovanju prepoznaš tistega, ki deluje skozi princip srca .... Ja, ker si delovanje posplošil/omejil na zgolj fizično vidno izraznost naletiš na takšno omejitev. Majka, ki našamari otroka, ker krade ... princip srca?!? Ja nekje v ozadju je princip srca ... ampak ne najbolj uspešno izražen. Meni je to mešanje hrušk in jabolk in še česa ... imamo skupni imenovalec SADJE, to je pa tud to. Lahko si domišljamo, da smo sposobni prepoznavati pravi Namen in v imenu tega Namena ubijati, kar je seveda naravnost smešno ... ISIS je lep primer takšne zaslepljenosti. Blurring the lines Between virtue and sin They can't tell Where God ends And mankind begins

dejansko nič ne vem o krišni oz. premalo, da bi komentiral. vem pa, da mgd ima razvite principe ljubezni in jih zna izražat in uporabljat v komunikaciji z drugimi, čeprav ga včasih tudi malo zanese. ampak kdo tukaj lahko trdi, da ga ne zanaša ...

Debatka mi je kul ... Seveda, ko moč teče skozi srce gre za fuzijo, popolnoma se strinjam. Ne vem zakaj moč tako neposredo povezovati z ubijanjem? Ali praviš da, ko princip moči ubija ali gre še vedno za fuzijo? Jaz pravim, da ko moč teče skozi srce ima arhetipske karakteristike starševstva - je zaščita. Moč skozi srce je najvišji možni princip starševstva ... je bog v svoji najveličastnejši podobi, ki ni grozeča (oz. je za tiste, ki ... no sej vemo katere) . Moč, ki ubija ... ja še vedno teče skozi srce, če ima Namen, ampak je stvar interakcije, ki se dogaja v "srcu" torej skozi princip srca. Gre mi pa ideja moči v navezi s srcem, ki ubija na bruhanje, ker je prezentacija aktualnih obstoječih slepil. Ja sej se strinjam ... sam mal se razlikujeva v "tehničnem" razumevanju.

Lej Brezo ne me narobe razumet ... nisem tle, da te bom prepričeval ali se primerjal s teboj. Sploh za slednje me boli k****. Itak imava različno izvorno točko vsebine s čimer pride popolnoma druga metodologija izražanja, razumevanja ... lahko da govoriva o istih stvareh, pa so toliko drugače zapisane, da drugače zgledajo, ker uporabljava jezik človeka. Princip srca ti bo najlažje opisala ljubeča mati, ki je v trebuhu nosila otroka. Če boš kdaj starš ti bo prec jasno o čem gre ...

Ljubezen je odnos dveh ali več, ki je vzajemen, kar pomeni, da je dejanje enega v konceptu drugega ... pa naj bo to kombinacija odnosa sado - mazo ... je še vedno ljubezen. Ko teb prži karmo gre za vzajemen odnos na zavednem ali nezavednem nivoju. To je ljubezen osvobojena predstav. Ampak to ni aktivno delovanje srčne energije. Če to enačiš in lepiš v eno, potem ti manjka razločevanje ... to kar se dogaja po svetu seveda ni manifestacija srčnih energij, gledano out of the (human) box je interakcija principa srca s "prečiščenjem". Tiso kar sledi prečiščenju je/bo čisti princip srca.

Točno tako, po delovanju. Po delovanju, ki se ne vidi navzven oz. se zelo dobro vidi, če vidiš barve čustev, mentala itd. še bolj pomembno, da kombinacije vseh videnj pravilno interpretiraš z ostalimi inputi. Oz po čutenju in drugih zaznavah ... v vseh ostalih primerih. Zakaj po delovanju, ker delovanje ni omejeno na fizično-izrazno dejavnost ... delovanje je tudi notranji proces in točn vem, da to veš, ampak sva se zgrešila v interpretacijah napisanega ...ali pa sam tipaš. Niti ni važno ... Uničevalni vidik srčne energije ni aktiven, je pasiven in je ... hmm kako bi se izrazil ... ne znam drugače ... je prehod v geburah. To ni srčna energije, to je interakcija srčne energije z geburahom.