FixMinze

Ceres pismenost tudi pri tebi predstavlja problem ali si tudi ti vskočila v branje nekje na sredini? Debata teče o fantaziranju drugih riti, ko prakticiraš spolnost s svojim partnerjem/ko. Ali pa mogoče fantaziraš o drugih, ko seksaš s svojim?

Iz tukaj nisem uspel razbrati ali se ti zdi fer ali ne, da fantaziraš o drugih, ko seksaš z njo? Nič ne podjebavam.

Butl vse je odvisno od konteksta ... in nikjer nisem trdit tega, kar pišeš. Sej veš kakšen je kontekst?

To vidva o vzorcu krivde?

Sej to ni bil namig. To je blo odkrito mnenje. Če se v tem mnenju najdeš, potem po mojih kriterijih zapadeš v to skupino. Imaš pare ki svingajo in to ne počnejo zato, ker bi jim v odnosu škripalo. Njihova predstava o ljubezni, zakonu, razmerju je toliko drugačna. Mogoče je tudi tvoja, ampak če se je tvoja draga ne zaveda, potem je to nefer do nje, se strinjaš?

Soseda pred vso družbo in svojim možem na glas govori, da ona bo enkrat mela vsega dost in si bo našla enga fukača http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/Oogle_anim.gif , sam men se zdi, da ga ma tko na vrvici (v strahu), ker ga je prejšna prevarala in ju je zalotu v postelji ... in kavo prinese, če kavo rabi http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon21.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif

No s tem se ne strinjam, po domače, ker penis ma svojo glavo ...razlika je v tem kako lastnik reagira in prepoznava. Ha ha, keri udarci pod pas. Lej jaz te ne sodim in obsojam, jaz ti samo kažem svoje mnenje in predstave o tej temi. Meni se slika ne prikrade in se mi s tem ni treba ukvarjat in tudi vem zakaj je tako. Sem ti tudi že povedal ; ) : )

Jaz se nanašam na tisti del, ko oseba potrebuje sliko druge ženske, da lahko začne s svojo ... ali pa, da fantazira seks z drugo, ko je s svojo. Praviš, da je to normalno?

Meni ni potrebno biti iskren do tebe, ampak predvsem do sebe. Malce preveč projiciraš na druge ... seks spodbuja fantazijo, ampak če jo spodbuja na tak način, da vzburjenje doživljamo skozi mentalni okvir podob drugih oseb in ne neposredno skozi okvir osebe s katero smo, potem je to znak, da je nekaj v odnosu narobe.

Ha ha ... lej k ne verjame http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png Kaj je tle čudnega in nenavadnega?

Dobrih 12 let in dva otroka v mojem primeru.

Sej jaz samo malo čvekam ... Pri mgd-ju dobim občutek, da stvari jemlje samoumevno ... vse slabo se dogaja, ker se mora dogajati. mgd mogoče se motim? Verjamem, da se je za uresničitev Namena (recimo mu božanskega načrta) potrebno boriti in da se vse slabo ne dogaja, ker bi se moralo, ampak se dogaja tudi zato, da se božanski načrt ne bi uresničil - z namenskim delovanje proti uresničitvi Namena. Pri tem, da se Namen uresniči ni nič samoumevnega.

Če misliš, da takrat, ko se s svojo spravljam počet sladke stvari, pomislim na kakšno gate trgajočo rit potem je odgovor ne. Meni se to ne dogaja ... za kaj takšnega bi si moral zaželeti te riti in to željo potem pustiti živet, četudi pod preprogo. Svoje doživljanje omejim na impulz libida, ampak ga ne vežem na zavestne želje in razvoj predstave kaj bi ji počel.

Mislu sem, da se tudi materializirani čisti duši v zaporu hitro kaj pripeti, ampak glede nato kar si povedal to niti ni več važno. Kaj misliš s tem, da nič ne trpijo - da dobesedno ne čutijo fizične bolečine ali kaj drugega?

Seveda. Dobro, slabo ... delujemo po svoji najboljši presoji v veri kaj je prav in kaj narobe.

Gledano kot celota se vse odvija v skladu z enim samim namenom in zatorej ni potrebno opredeliti za kakšen namen gre. Vendar iz nivoja trenutne zavesti je opredelitev namena kar smiselna. Ali meniš, da ga je Namen jemati samoumevno?

Delovanje v dobro še zdaleč ne pomeni delovanje brez bremena s čimer ne mislim (slabega) karmičnega bremena. Če se odločiš, da boš vsako zimo pomagal ostareli sosedi očistiti njeno dvorišče snega, s tem prevzameš breme kidanja nase. Večje dvorišče ima, večje je breme. Noben karmični zakon te v tem primeru ne sili, da sosedi čistiš dvorišče snega. To odgovornost nase prevzameš popolnoma mimo karmičnega bremena. Nek len v kauč pozicijo zleknjen um bi pomislil, da si morda starki kaj dolžen, ker zakaj pri zdravi pameti bi kdo prostovoljno šel vsako zimo ostareli sosedi čistiti dvorišče? Upam, da razumeš kam merim in kako se lahko ta banalen primer izrazi v bolj kompleksnih primerih, katerih vzroki niso tako jasno vidni?

Iz vidika doživljanja nas samih brez problema govorimo o slabi ali dobri karmi. Lahko rečemo karma je karma, ker ni pozitivna ali negativna, vendar je doživljanje lahko prijetno ali neprijetno.

mgd, neki me zanima ... kako vidiš, če se rodi čista duša na Zemlji in se ji dogajajo slabe stvari, ker slabe karme nima, ampak v takšnem okolju je mnogim prav malo mar komu povzročijo takšno ali drugačno trpljenje?

Ali se lahko duša (ja grešna duša s karmo) odloči, da se rodi v telo z Downovim sindromom, ker bo tako pridobila določene mentalne in čustvene vzorce, ki bodo v naslednjem življenju koristili pri izpolnjevanju nekega drugega cilja in namena? SEVEDA, DA LAHKO !!! ALELUJA BOG JE VELIK IN DOBER IN BOG JE : )))) http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/em119.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/yes.gif

Ali ti pomeni delati dobro karmo biti brez bremena? Ali je možno si naložiti več bremena kot ti pripada po slabi karmi z namenom, da deluješ dobro? Torej ne samo tako, da si izničiš slabo karmo, ampak da si ustvariš še dobro? Ali je možno sprejeti po rojstvu odločitev, da se po spletu okoliščin znajdeš na invalidskem vozičku z namenom, da uresničiš delovanje v smeri pridobivanja dobre karme, ki si ga načrtoval pred rojstvom? Kako, kdaj v kakšnem stanju zavesti bi se duša lahko to odločila? Mogoče medtem, ko telo spi? Zakaj bi se to duša odločila? Mogoče, ker se na nivoju osebnosti in ega pojavlja anomalija v razmišljanju, ki posameznika sili v drastične spremembe? Mogoče, ker drugače kot skozi invalidnost ne bo uspela uresničiti zadanega in ji gre po domače povedano za nohte v smislu še ostalega časa v trenutnem življenju? Odvisno od duše, lahko tudi zavije v lokal po pir in gre nato domov pretepat ženo ... To je uporaba domišljije, na posamezniku je, da loči resnico od neresnice. Podobno je z dogmo, le da ta omeji domišljijo in s tem človeka opehari za širši nabor resnic.

Kako pa to popestritev uskladis s ponotranjenim zaupanjem in iskrenistjo?

Ne verjamem, da je tako. Verjamem, da jih je še veliko, ki bi bile zame boljše in zanjo boljši ali pa vsaj enako dobri. Ampak je to trenutno dovolj, dovolj zadovoljujoče za oba tako v pogledu na preteklost kot v ideji prihodnosti. In zato o tem ne razmišljava, kje je boljši ali boljša zanj, zame. Bolj kot v takrat najboljša zate verjamem v voljo do ljubezni. Da ne vržeš puške v koruzo, ko malo zaškripa, ampak da prej prespiš in se prepričaš, pogovoriš. In tudi upiranju impulzom in razumevanje njih, razumem kot voljo do ljubezni, ker predstavlja voljo do tega, da krepiš obstoječe razmerje in ne slabiš s tem, ko ti energija in misli uhajajo do drugih brhkih nasmejanih deklic, če se malo pohecam.

Je in ni, včasih rabiš malo sreče, da srečaš pravo osebo in jo prepoznaš ali če jo ne prepoznaš, da vsaj ona tebe in pri svojem spoznanju vztraja http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif

Sem bral eno knjigo ... Katero igro igraš. http://www.mladina.si/109813/eric-berne-katero-igro-igras/ No in se strinjam z ugotovitvijo knjige, da igre igrajo ljudje, ker jim je dolgčas a s tem za seboj v odnosih puščajo grenak priokus. Zej, če ti uspe s partnerjem ne igrat igre dobiš v zameno za grenak priokus, ker zabava še vedno ostane, še zaupanje in iskrenost, kar pa bi takoj zamenjal tudi za zabavo.