FixMinze

Odgovore bi komajda lahko označil za intelektualne - so subjektivno laični v primerjavi s tem kaj bi lahko prikazal, če bi se s tem področjem strokovno ukvarjal. Ko pogledaš drevo se predstava in doživljanje drevesa razvije samo. Ni potrebno razumsko in logično udejstvovanje, da pridobiš vtis. Sicer pa ne, ne razumem zakaj je brezizhodna. Težko vprašanje. Tako, da sebe nehaš doživljat kot ... A veš, ko srečaš znanca in gre mimo tebe kot, da ne bi obstajal. Očitno tam takrat ne obstajaš ... tam je 'v tebi'. Pa če dobro pogledamo lahko tudi gledamo kako sem tam borimo, da obstajamo. Ko izrečem sem dodam tisto, kar doživljam kot sem. Ko izrečem jaz dodam tisto, kar doživljam kot jaz. Ko izrečem jaz sem dodajam več kot, če rečem sem ali pa kot če ne rečem nič. Z razumom, z uporabo logike. Te zanima logični proces ali kaj drugega?

I am immersed in the ocean of births, deaths and threefold afflictions being drifted by the forces of evil words, evil mind, anger, relishing delicious food and also forces of desires to fill the stomach with good dishes and for sex-enjoyments. I am tremendously tormented by these evil desires. I am trying my utmost to control these evil propensities but I am undone, I have lost all hopes. I ni tukaj pretirana uporaba besede evil? Praviš, da drži za pogojene duše in hkrati dodajaš, da osvobojene vidijo nekaj več. Če osvobojena duša izgubi noge in roke, kaj to zanjo pomeni v praktičnem smislu? V praktičnem smislu razumi kot v vsakdanjem življenju: umivanje, premikanje, prehranjevanje, priprava hrane, uporaba interneta, branje knjig itd. Poznaš kakšno osvobojeno dušo? Ali kadar možgani niso aktivni in je duša aktivna (zavedna) govorimo o izventelesni izkušnji? Razumem o čem si govoril. Pravim samo to, da so možgani med sanjanjem aktivni. In ponovno: v primeru, da v sanjah možgani niso aktivni, ampak vseeno sanjaš ali govorimo o izventelesni izkušnji?

https://www.youtube.com/watch?v=ZO5sS6qcL14

Z drugimi besedami, če oslepiš - adijo vizualna vsebina obdajajočega sveta. Zakaj se matram s podajanem znanstvene vsebine? Ker skozi razumevanje te vsebine lahko spoznamo kaj za nas pomeni nedelovanje telesnih funkcij, organov. Pomeni zmanjšano možnost ali nezmožnost delovanja v fizičnem svetu. - če izgubiš roko, je ne boš več uporabljal - če si poškoduješ notranje uho, ne boš več slišal, imel boš tudi težave z ravnotežjem - itd. To so dejstva fizične stvarnosti. S čim tukaj se ne strinjaš? Predpostavljal sem, da gledanje uma pomeni tudi gledanje vsebine ume, torej tudi slik uma. Ali gledanje uma pomeni nekaj drugega? Ali meniš, da so ob načinu gledanja, ki ga opisuješ možgani neaktivni? V enem od prejšnjih odzivov sem popravil/dopolnil izjavo, da v sanjah gledamo z očmi. Oči vizualno vsebino prenesejo do možganov. V sanjah pa so oči neaktivne, bolj natančno je neaktivna očesna mrežica, kot tudi primarni vizualni korteks. Deli možganov aktivni, ko sanjamo: http://shrani.si/f/3K/lS/PYpNG4Z/section3brain.jpg 7 – Visual Association Cortex (temporal-occipital areas) High order integration of visual perceptions; internal information processing of paralimbic projections;13 face recognition; Color, texture, shape Visual dream content derived from emotional information being processed, and the associated personal associations and memories http://www.dreamscience.org/idx_science_of_dreaming_section-3.htm

Vsak ima pravico, da ga dojema kot objektivnega, ampak pri tem gre za subjektivno doživljanje. Doživljanje boga opisujemo z besedo vera. Vera: zavest o obstoju boga, nadnaravnih sil. Poznaš koga, ki je vedno ekstatičen? Ta vedno mi vzbuja nejevero ... Človek je v smislu čustev in doživljanja spremenljivo bitje. V primeru pristnega stika in stalnega stika z bogom bi pričakoval širšo paleto dogajanja: ekstaza, radost, veselje, sreča, zadovoljstvo, mir, ljubezen ... * V tvojih odgovorih je veliko tega kaj se da početi in kaj vse je možno, ko slediš navodilom boga. Glede tega debata ni potrebna, ker ne nasprotujem. Že od samega začetka sem osredotočen na tvoje doživljanje in videnje. Nikdar nisem bil osredotočen na tvoje možnosti doživljanja in videnja, ampak izključno na dejanske trenutne sposobnosti. Tudi ne nasprotujem, da so slepi ljudje, ki vidijo kako je bog oblečen in tisti, ki vidijo dogajanje 2000km stran - puščam možnost, ne nasprotujem, ampak jih uvrščam med 0,1% populacije. * Sliko svojega guruja vidiš v umu. V nekem trenutku življenja oslepiš. Od trenutka slepote boš v umu videl samo še slike, ki si jih s fizičnimi očmi prejel do slepote, slika guruja se ne bo starala. To je moj point. Fizična podpora gledanju slike v mislih je vizualni korteks, ko imamo zaprte oči in gledamo slike je vizualni korteks aktiven. Enako bi bilo, če bi oglušel - ne bi več slišal zvokov okolja, ker je fizična podpora za poslušanje zvokov okolja slušni organ. S tem ne želim povedati, da ni možno delovati izven okvirov fizičnega telesa, ampak da večina ljudi tega ni zmožna. * Sanjaš lahko na več načinov: ekran, v prvi osebi, tretji osebi, iz perspektive, kolektivno. Ko sanjaš v prvi osebi si v sanjah kot si v budnem stanju - okolje sanj te obdaja. O kakšni sposobnosti gledanja je tu govora? Sliko svojega guruja vidiš v umu. V nekem trenutku življenja oslepiš. Od trenutka slepote boš v umu videl samo še slike, ki si jih s fizičnimi očmi prejel do slepote, slika gurauja se ne bo starala. To je moj point. Enako bi bilo, če bi oglušel - ne bi več slišal zvokov Trdiš, da bi tvoj vid na njunem mestu bil drugačen? Kako drugačen? Bi vedel kako izgledajo tvoji starši? Bi vedel kako zgleda tvoj otrok, ki se je rodil po oslepitvi?

S primeri je podano zakaj je zmotno. Ti bi rad neke vrste definicijo: vsakršno poistovetenje je zmotno, ker služi vzpostavljanju in izgradnji posameznikove identitete, ki pa je izhodiščno stvar posameznikove interpretirane vsebine pridobljene iz okolja. Kar pomeni: predstavo o sebi (jaz sem) gradimo z interpretacijo zunanjih objektov skozi katero povsem spontano že kot otroci gradimo in oblikujemo vsebino, ki jo nato doživljamo kot jaz sem. Ta navidez dokončno izgrajena in v veliki meri nezavedna in pol zavedna vsebina komunicira s svetom. V praktičnem smislu je ok, je uporabno in potrebno, ampak ni debata o tem ... To naj razumem kot: kakšen je odgovor na vprašanje? Odgovor je ne, ne konča se pri jaz sem duša. Vsak obstaja. Zdi se mi, da vem kaj hočeš slišat ... najbližje kar ti lahko pridem je: vsak obstaja in vsak lahko neha obstajat. V enem primeru dodajamo vsebino tistega, kar doživljamo kot sebe. Ja 'matematično' gledano ja, ampak če me boš na gobec bom policaju razlagal, da si me udaril ...torej jaz (ki obstajam) in ti (ki obstajaš). Oziroma ja (ki ne obstajam) in ti (ki ne obstajaš). Odvisno od pozicije, ki jo zavzameš.

* Posledice niso abstraktne. Predstave so. Bog ni objektivno dejstvo - ostaja v polju abstraktnega. Vpliv boga je lahko objektivno ocenjen, opazovan in celo merjen. * To je res. Problem je, ker so navzven vsi podobni (pišem na splošno) V razmislek: človek podvržen stresu bo navzven deloval slabše, kot tisti, ki stresa ne pozna. Vendar to samo po sebi ni pokazatelj razsvetljenosti. Torej, če imaš človeka, ki večji del svojega življenja preživi v meditativnem miru in oddaja mir, to še ni pokazatelj njegovega pristnega obnašanja, vzorcev, znanja, razsvetljenosti. To, da je nekdo prebral več knjig od tebe tudi ne. Kako sploh oceniš vse okoliščine? Ti vidiš svoj um. V smislu slike pa je tvoj um tisto kar so oči sprejele in poslale do vizualnega korteksa. Brez tega procesa v umu ne boš videl slik. A tvoj um ima sposobnost gledanja? Kaj je um? Ni fora v tem 'kaj si mislil'. Fora je v tem kako opisuješ in kako v resnici doživljaš. Praviš, da bi slep videl. In nato razkriješ, da bi videl svoj um, kar pa ni niti približno enako, da bi videl. In kako gledata oz. kako ti gledaš drugače?

Jaz sem avto. Banalen primer zakaj ... Jaz sem Slovenec. Precej manj neumno, ampak hitro prideš do jaz sem Zemljan. V praktičnem smislu je čisto ok in je uporabno, ampak ni debata o tem ... Enkrat prideš tudi do jaz sem duša ... pa se pri tem res konča? Vsak se sam odloči kateremu koncu sledi. Razgradijo, razstavijo se predstave. Iz istega razloga in sosledja kot jaz sem avto, jaz sem Zemljan, jaz sem duša, jaz sem ... Projiciranje je funkcija možganov. Jaz pa jo lahko upravljam.

* Z napisanim se približno strinjam. Težko bi lahko govorili o objektivnem dejstvu, glede nato, da je tema popolnoma abstraktna in bazirana na notranjem doživetju posameznika. Ja je razlika med nami. Kot nekdo hitro (bolje) najde pot na zemljevidu, tako lahko nekdo bolje (bolj pravilno) dojema stvarnost, boga. Zatakne se pri abstraktnosti. Iz nevtralne pozicije lahko vidiš npr. 10 oseb. Vsaka od teh oseb ima svojo resnico in vsi jo zagovarjajo enako močno in samozavestno kot edino resnico. Vsak od teh svojo resnico postavlja nad resnico drugega. Predstavljaj si, da si eden od teh deset oseb. * Ne, da ti ne verjamem. Konec koncev imam boga vključenega v svoj model delovanja z razlogom, ki ni povezan s strahospoštovanjem pred bogom ali strahom pred kaznijo, peklom ipd. Vidim pomanjkljivosti v tvojem razmišljanju. Tako kot npr. spodaj ... To je precej drugače kot si do sedaj zagovarjal. Tvoj um vidi tisto, kar so oči sprejele in poslale do vizualnega korteksa. Brez tega procesa um ne vidi nič. Pa pustimo izjeme ob strani, ker za 99,9% populacije velja kot sem napisal. Brez zamere, glede na odgovor velja tudi zate. Posnetki so predvsem vir informacij. Kaj boš naredil s temi informacijami je na tebi, menim pa da so koristne praktične informacije. Npr. zadnje dva posnetka sta: 1. opis sanj človeka, ki je slep od rojstva 2. opis sanj človeka, ki je slep dve leti.

Vsakršno poistovetenje (kot enačiti se z) je zmotno. Jaz, me, mene, sem ipd. to so besede za doživljanje sebe. Vsak se lahko razgradi skozi delovanje 1.kdo sem jaz? 2.odgovor: sem ... 3.zavedanje iz kje odgovor o sem prihaja 4.zanikanje odgovora skozi zavedanje o: nepristnosti odgovora in ponovi vajo. Torej, ko rečem sem ipd. v besedo projiciram svoje trenutno doživljanje sebe.

Šlo je za primer in ne opiranje na drugega. mgd zavrača vsakršno poistovetenje s telesom in gleda na telo izključno kot na obleko, ki jo zamenjaš Sam zavračam poistovetenje s telesom, ker takšna uporaba besede deluje absolutno (jaz sem telo). Podpiram identifikacijo z materialnim v upoštevanju zavedanja o minljivosti materialnega. Identifikacija je oblika poistovetenja.Na telo ne gledam kot na obleko in zato v zvezi s telesom vzpostavim intenzivnejša:pričakovanja, hotenja, želje, izpolnitve itd. Hkrati pa se zavedam minljivosti telesa in vsega povezanega s telesom. Minljivost sprejemam in jo dojemam kot naravno - večinoma nisem obremenjen z obdajajočo fizično pojavnostjo v smislu pretirane vezanosti na predstave o realnosti. Banano: ne gane me nov model telefona, me pa gane, če me kdo na gobec. Koga na gobec - telo ali mene?

Če zavzameš ptičjo perspektivo in se popolnoma ogradiš od osebnih prepričanj - torej, da nihče nima prav in nihče narobe. Potem lahko vidiš, da smo v smislu izražanja resnice vsi isti in med nami ni razlik - vsi se vrtimo na vrtiljaku resnice, vsak s svojo v žepu. In tudi tebe (in sebe) vidim kot del te množice. Deluješ z dobrim namenom, ampak svojo resnico povzdiguješ nad resnico drugih. * Slepega človeka lahko imitiraš - prekriješ si oči. Glede na tvoje pisanje bi moral videti, ne vem a vidiš kej?

Stvar interpretacije in tudi zmotno na kakšen način, v kakšnem merilu ... Npr. z mgd se strinjava, da je zmotno, ampak se ne strinjava na kakšen način je zmotno. In je čisto ok tako. Vsakemu svoje.

To sem tudi sam opazil, da znaš biti strpen. Edino ta strpnost nekoliko izzveni, ko posplošiš notranji svet drugih, njihov izkušnjo, doživljanje. In razumem zakaj tako vidiš ... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif

Spominjanje in zavedanje, nič posebnega ... Za spominjanje imaš zvezek s svinčnikom pri roki. Ko se zbudiš se najprej probaš spomnit občutka tik preden si se prebudil in nato v par besedah zapišeš sliko in greš spat naprej. Efekt je bil, da sem se čez dan, nekako do 12h spominjal še dodatnih vsebin. Zavedanje je, da vsaj 5x na dan pogledaš svojo roko, prešteješ prste in se vprašaš ali sanjam ali sem buden. Efekt je, da s časoma to začneš početi v sanjah. Gledat roko in razmišljat o budnem-spečem stanju. V sanjah naj ne bi videl 5 prstov, čeprav jaz sem jih skoraj vedno naštel 5 - zgodilo pa se je, da je kakšen prst nato izginil.

* Ne skrbi, berem kaj pišeš. Vsakemu se zgodi, da spregleda konteskt ali dislektično obrne besede. Prav lahko bi sam odvrnil isto, da me sploh ne bereš. Upam, da si še vzameš nekaj časa, ker me zanima par odgovorov - predvsem pogled na slepe ljudi, dojemanje smisla fizičnih organov ... Motiti se je človeško, odpuščati božansko. * Kot rečeno, razumem tvoj princip zavedanja, ampak se ne strinjam z dojemanjem nekaterih podrobnosti znotraj danega principa. * A si pogledal posnetke, ki sem jih dodajal odgovorom? Ja večji del tega si povedal že prej (ne samo enkrat) Vprašanje, ki se poraja je: koliko časa duša preživi med smrtjo in novim telesnim rojstvom ? Kje v fizičnem planu se duša nahaja po smrti telesa? * Razumem in strinjam se oboje, da so možgani materija in da je poistovetenje z materijo zmotno. Tudi to si že večkrat napisal. Nisem pisal o manipulaciji možganov, ampak o tem kako naši možgani delujejo med molitvijo, meditacijo, vizualizacijo. Ti praviš, da je vse čutenje v domeni duše. Telo ne vidi, ne čuti, ne sliši ... Telo je samo vozilo. Zakaj imamo potem usta, ušesa, živčni sistem, možgane itd. Pisal si, da je telo tebi v oporo. Kakšna je npr. opora možganov, kakšna je opora ušes, kakšna je opora oči itd.? Zakaj potrebuješ te in ostale organe? * Glede sanjanja in ostalih oblik zavedanja. Ljudje slepi od rojstva v sanjah ne vidijo, sanjajo tako kot so živeli: zvok, vonj, okus itd. Ljudje, ki niso slepi od rojstva v sanjah vidijo, ampak samo stvari iz časa, ko so še videli (npr. slika staršev se ne stara). To so potrdile raziskave, spodaj pa imaš tudi dva odgovora od dveh slepih oseb. Več kot očitno je, da gre za telesno pogojeno funkcijo, kadar smo v fizičnem telesu. a ) oči b ) vizualni korteks (možgani) Kako vidimo? Očesna mrežica je občutljiva na svetlobo. Oko ustvari sliko na mrežici, kjer svetloba, ki pada na mrežico ustvari zaporedje kemičnih in električnih reakcij, kar sproži impulze poslane do centrov v možganih odgovornih za vid. Oko ujame sliko, možgani jo gledajo. V spanju je očesna mrežica neaktivna in povezava med očesom ter vizualnim korteksom ni aktivna. To pomeni, da oko ničesar ne pošilja možganom - ko se zbudiš traja nekje 30s, da se povezava med možgani in očesom spet vzpostavi. Tehnično gledano v sanjah gledaš informacije pretvorjene v sliko z možgani. Sliko pa je ujelo oko, ko si bil buden. V primeru sanj ne gre za uporabo tretjega oz. duhovnega očesa. Če bi šlo za uporabo duhovnega očesa bi sliko sanjali tudi ljudje, ki so slepi od rojstva, ljudje ki pa so oslepeli kasneje, pa bi se jim slika morala ažurirati npr. videli bi staranje staršev, videli bi kako zgleda njihov otrok ipd. Zase meniš, da bi videl, če bi bil fizično slep? http://youtu.be/pE8rg-BSUeU Ali kot duša veš čemu moraš slediti in pozabiš z rojstvom v fizično telo? Ali pozabi že duša?

Tko delujem, izogibam se nepotrebnemu custvenemu zapletanju. Vcasih manj uspesno vcasih bolj. Tokrat zelo uspesno glede nato da je vinko zacel trobit v moj rog : ))

Naj igra ... ne vem zakaj bi ustvarjal pozornost na stvari, ki nimajo vpliva. S tem bi dejansko vpliv ustvarjal in potenciral. Spet teoretično, če sploh je bila hipnoza. A razumeš, ti me opomniš, jaz reagiram in ustvarjam vpliv, ki ga prej ni bilo. Ustvarim problem.

Ne nič nisem opazil. Ko sem ga bral, sem doživel začudenje. Mogoče je začudenje delovalo kot ščit, če je res bila kakšna hipnoza v igri.

Lahko pa. Do tell more http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif * Torej se videnje sveta po smrti ne spremeni, čeprav ne deluješ več v fizičnem planu? Kako si predstavljaš, da boš videl svet, iz kje ga boš gledal, boš imel oči, ... itd.? * Omeni si tudi, da bi se še naprej zavedal okolice tudi, če bi bil v komi. Kakšno funkcijo imajo po tvojem možgani? Opravljena je bila raziskava, kjer so merili aktivnost možganov med molitvijo pripadnikom različnih ver in aktivnost med meditacijo vizualizacijo. Npr. vmes je bila tudi ženska, ki 34let vsak dan redno in resno moli k bogu. Pri vseh je bil rezultat isti: aktivni predni del možganov za govor in koncentracijo in zadnji za vizualizacijo. V smislu nevrološkega dojemanja je bila molitev oz. kontakt z bogom ravno toliko resničen kot pogovor z resnično osebo. Moj point je, da imajo možgani očitno pomembno vlogo pri dojemanju obdajajočega in zunanjega sveta. Medtem, ko pri tebi dobim občutek, da možganom ne pripisuješ nikakršne vloge pri dojemanju obdajajočega sveta. Povdarek je torej predvsem na sprejemanju in sledenju verskemu izročilu ter v končni fazi odkrivanju pristnosti notranjega doživetja? Nasvet je v bistvu sledenje verskemu izročilu, ne more pa biti integriran v zavest duše in tako podzavestno vplivati na naše dojemanje,obnašanje, razmišljanje? Razumem kaj želiš povedati in načeloma se strinjam. Razlike so v podrobnostih. Vsa ta vprašanja ne zastavljam, ker iščem odgovor, ampak zgolj primerjam svojo realnost s tvojo. Vmes se lahko naučim kaj o sebi ali kaj zanimivega zvem ter spoznam drugo perspektivo. * Sej drgač sploh ne vlagam nikakršne energije v ateistično mentaliteto. Probam pač voditi širšo sliko o svetu, ki me obdaja. * Sanje imajo dve fazi: ena je bolj podobna klasičnemu razmišljanju, druga bolj dojeta kot sanje pa je REM faza (rapid eye movement). Kadar se spomniš sanj, se jih spomniš, ker si postal 'buden' v rem fazi - se je zavedaš ali pa si (po večini) polzavestno prisoten oz. sanj se spomniš, če se prebudiš v rem fazi. Večino sanj pozabiš ... sem delal sanjske treninge spominjanja, kar je prihajalo v spomin je vauuu, neverjetno kaj vse izpustimo. Sanje rem faze gledaš z očmi. Priporočam tole za boljše razumevanje sanjanja: http://shrani.si/f/11/Iv/JOOAZfN/spanje.jpg

Hmm kaj, kdo se krega? Samo komentiral sem ...tolko o namišljenosti. Zgleda kot, da si svoje doživljanje in čutenje projiciral name http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_wink.gif

S tem, ko posredno kažeš na zmotnost se hočeš nočeš pridružuješ vrtiljaku resnic.

Ko duša zapusti telo ali se njeno videnje sveta razširi mimo naše človeške dimenzije naprej v večdimenzionalno dojemanje? Ja, ni sledenje v pravem pomenu besede. Kdaj pa je sledenje v pravem pomenu besede? Ko deluješ po naukih verskih knjig? ko slišiš glas boga? ko ....? Torej, ko človek doseže en nivo izpolnitve avtomatično začne strmeti k novemu in zatorej občutek manjka?

* Prsta ne čutiš več, ker signali ne potujejo več do tvojih možganov. Zavedanj je ena stvar, fizično čutenje je druga. Lahko se porežeš, pa začutiš šele, ko opaziš. Razlog leži v tem, da si čutno na več nivojih (fizično, mentalno, čustveno itd.) tako zaposlen, da ne opaziš bolečine, čeprav signali potujejo in sporočajo poškodbo telesa. Drug razlog je v pozornosti - ko enkrat usmeriš pozornost na poškodbo, opozorilo telesa pade v fokus in se pomakne v ospredje zavesti in s tem telesno doživljanje postane intenzivnejše. * Če bi onemogočil povezave, ki skrbijo za:interpretacijo okolja, oblikovanje notranje slike itd. bi postal zombi. Sedel bi na mesti in vegetiral. Navzven bi deloval brez zavesti. Meniš, da bi se vseeno zavedal okolja? Ljudje lahko čutijo kaj bi morali početi (brez zavedanja o bogu) pa tega ne počnejo. Počnejo kar so jim vsilili starši, okolje, družba - ni čudno, da so nezadovoljni. Kako da ne? Gre za gonilno silo od znotraj, nemir, prebujajočo silo višjih vrednot. Če ji slediš slediš bogu. Menim, da je problem v tem kaj je po tvojem mnenju potrebno za izpolnitev. Nivoji izpolnitve so različni. Zakaj misliš, da niso?

Ne telesno, ampak v telesu, ki ti nisi http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png A če se zaveš, da si voznik, ki je v avtu, je kaj drugač kot če se zaveš, da si voznik, ki ni v avtu? http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.pngSmrt sama po sebi nič ne dvigne nivoja doživetja. Ta je odvisen od tvojih aktivnosti. Smrti si dal že velik čez, a še zmeri se ne spomneš kdo si. In tud sedaj se ti telo konstantno spreminja in to samo po sebi ti ne prinese doživetja sebe. Še en pokazatelj, da ti ni lih izkustveno še jasno kdo si in o čem jaz govorim. Prostor dojemamo v 3D. Praviš, da ga dojema duša? Je dojemanje duše omejeno na 3D?