FixMinze

Če onemogočimo živčno povezavo do prsta, da ne bo več zaznaval bolečine. Smo s tem onemogoči sposobnost duše, da čuti? In če ne, zakaj potem na prstu nič več ne zaznavaš? * Če pogledaš naravo stvarstva ni preprosta, ampak zelo kompleksna. Boga lahko slediš na več načinov. Npr. z udejanjanem notranjega namena, ki se navzven lahko kaže kot družbena vloga. Ni nujno, da se navzven kaže kot sledenje boga. Zato so ljudje lahko zadovoljni in izpolnjeni tudi, če navzven ne kažejo sledenja bogu. Razlog njihove sreče, zadovoljstva in izpolnjenosti je v tem, da sledijo notranjemu namenu, ki je od boga dan. Predstavljaj si dušo v času pred fizičnim rojstvom v času pred 'potopitvijo' v fizično telo, ko duša v skladu z božanskim načrtom in pomočjo drugih duhovnih bitij, sprejme svojo pojavnost v fizičnem svetu in duhovni namen te pojavnosti. Predstavljaj si, da se duša z namenom rodi kot ateist, ne nujno zato, da bi se naučila kako trpeča je odsotnost od boga, ampak zato, da služi naprimer: a)ravnovesju sil, ker kot ateist lahko naravno zavzema nevtralno pozicijo, pozicijo 0 ali ∞ b)ali pa, da bi duša po bolj izkustveni plati (in ne priučeni) doživela naravo boga in boga samega. Otroci, ki niso izpostavljeni verskim simbolom, religijske simbole in karakterje naravno dojemajo kot izmišljene. S tem ni nujno, da si zaprejo vrata pred izkustvom duhovnega plana, boga. Lahko, da si jih odprejo za doživetje v pristnejši obliki. Raziskava, ki je ocenjevala vpliv religije na otroke: http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/24995520 c)in če se osredotočimo na družbeno, zemeljsko vlogo. Pogledovanje proti bogu je včasih lahko ovira do izpolnitve zastavljenega cilja, sploh, če uma bega v dvomih in vprašanjih. Zatorej je za izpolnitev vloge dane od boga lahko celo bolje, da deluje izven predstav boga. Lahko pozabi boga, vendar duša pridobi saj deluje v skladu z božjim načrtom. Se ti ne zdi, da je na voljo (dobesedno)neskončna paleta božjega udejstvovanja, kjer nam je velik del te palete celo skrit? Ali ne čutiš, da je udejstvovanje božanskega načrta globje in kompleksnejše narave kot samo zavestno sledenje bogu. Da je v igri tudi nezavestno udejstvovanje božanskega načrta? * Enkrat si omenil, da izkušnja duše po smrti ni nič drugačna kot v fizičnem telesu V razmislek (upam, da boš pogledal) http://youtu.be/uDaKzQNlMFw

Ne vem kaj vse zate zaobjema čuti? Dva primera kako možgani lahko vplivajo na naše življenje: - v Indiji rojen slep človek je izpostavljen znanstvenemu eksperimentu, da bi s pomočjo jezika skozi vizualni korteks zaznaval svet. Namestili so mu napravo, ki do jezika prenaša informacije iz okolja, jezika pa jih prevaja v vizualni korteks. Oseba je s pomočjo naprave bila sposobna zaznavati svet okoli sebe: položaj pravokotnika (navpično, vodoravno, poševno), hoja skozi prostor s predmeti, kjer je moral na predmete tudi pokazati in oceniti razdaljo, podoben test izven laboratorija in na koncu igranje nogometa s sinom. Test je bil uspešen in je dokazal, da naprava deluje. - ženska brez, če ne ne motim leve strani možganov, ki bi morala biti hroma na levi strani in slepa na levo stran, pa ni bila. Skeniranje možganov je pokazalo kako so se možgani prilagodili (plastičnost možganov). Ker nima leve strani možganov optični živec in vizualni korteks nista povezana. Možgani so vzpostavili povezavo skozi 'pra-del' možganov, ki sicer ne omogoča vida v pramen pomenu besede, ampak vseeno omogoča zaznavanje svetlobe, objektov ipd. Pa meniš, da ni nekaj več kot samo biti naklonjen bogu in najti izpolnitev v njem in v odnosu z njim? Saj si vsaka duša 'izbere' okolje, starše, namen.

V bistvu sem narobe zastavil ... Duša ne potrebuje telesa za zavedanje. Tu nikdar ni bilo dileme. Podal si ilustracijo duše in avta. Med telesom in avtom je bistvena funkcionalna razlika - telo čuti, avto ne čuti. Ali naj bi duša s pojavnostjo v fizičnem telesu kaj pridobila in se učila?

* Če predpostavljam, da se vsi strinjamo, da smo duše. Potem mislim, da se vsi strinjamo, da zavedanje duše ni odvisno od možganov. * Ti si duša. Telo je biološki organizem. Kakšna je narava pojavnosti duše v telesu? Kot pripadnika religiji sta zavezana verski dogmi. Če bi jima ti začel o karmi in ponavljajočem rojevanju ... bi hitro postalo jasno, da je njuno spoznanje drugačno od tvojega.

* Nisem se dotaknil samo materialnih. Niti nisem pisal zgolj o potrebah. Čas je, da začneš poslušat lastne nasvete. * Ti ne veš ali jim manjka ali ne in niti kaj jim manjka. Ljudje včasih niso pogrešali interneta, ker ga ni bilo. Malce sestopi iz svoje ego-bozje pozicije med ljudi v odnose in spoznavaj preden sodiš vse povprek. Bodi sam zgled tega kar zagovarjaš. Kot omenjeno ni poanta v 'kako bi bilo, če bi imeli internet' ampak v tem kaj imamo in doživljanju tega. Tisti pred katerimi se branijo so v večini nosilci smrti, nazadnjaštva in svetih vojn še dan danes. Tudi sam nosiš seboj istega demona, ki le čaka, da ga božji glas nagovori. Ali vsaj približno veš kako deluje tvoje telo, kako delujejo tvoji možgani? Ali meniš, da v kolikor bi prekinili povezave, ki omogočajo zavedanje in razmišljanje, da bi se že vedno zavedal samega sebe? Če bi bil v komi npr 5 let ali bi v tem času lahko duhovno napredoval in se razvijal? v to razlago dodaj še dušo ... Musliman in kristjan se ne bi strinjala s teboj. os

Ne gledam izključno na materialne potrebe. Pišem o tem, da so potrebe od posameznika do posameznika različne. Pri dojenčku so predvsem fizične potrebe:hrana, dotik, nežnost, prisotnost, higijena. Fučka se dojenčku za boga, ker se ga ne zaveda. Otroci, ki niso bili izpostavljeni vprašanju o bogu so pristni ateisti. Vsak posameznik ima svoje potrebe, ki ga peljejo do miru in zadovoljstva. Niso nujno materialne in niso nujno bog. Ki se branijo pred njimi? Misliš pred bogom? Lahko rečeš v telesu, ampak tvoje doživljanje izkušnje je s telesom, telesno. Trenutna izkušnja je pogojena tudi s trenutnim telesom. Če ti izvedejo lobotomijo se najverjetneje lahko posloviš od telesnega doživljanja kot ti je bilo poznano, kot tudi od zavestnega stika z bogom, dušo itd., ker tvoji možgani tega ne bodo več sposobni. Do telesne smrti boš na tem področju stagniral. Res ne razumem zakaj se tako otepaš tvoje trenutne in začasne pojavnosti telesa? Na splošno z verskim načinom razmišljanja. Tvoj bog je drug bog kot bog muslimana, bog kristjana - ima drugačna pravila in zakonitosti, predvsem pa ima drugačna pričakovanja. Kako je tvoje dojemanje boga bolj pravilno in bolj resnično od njihovega? A ne vidiš podobnosti med kristjanom, muslimanom in teboj - vsi trije veste kaj jaz potrebujem in kako se izpolniti. Vsak na svoj drugačen način - najhuje je, da je cilj drugačen. Če rabiš konkretno osebo potem si lahko ogledaš tega človečka http://youtu.be/gjrFB4hqFMs A lahko bolj konkretno? Če podam moje doživljanje: veter ni več veter, ampak živa prisotnost nečesa angelskega. Slika postane fluidna, živa. Prej navidez mrtve stvari se zdijo žive ali kot da se z njimi igra duh, druga duhovna bitja. Sončni žarek, ki posije skozi oblake ima smisel in je živ, me poboža po srcu in vanj vlije smisel, upanje in potrditev. Pogled v nebo in zvezde ni več samo pogled v vakum, ampak klic domov. To kar lahko približno z besedami opišem, pa bi bilo bolj razvidno, če bi sedel poleg mene in gledal kako se mi solze nabirajo v očeh. Zadnjič sem po teku ležal pred stanovanjem na tleh, gledal oblake in zvezde. Jasno sem slišal klic - pridi domov - ni bil klic boga (vsaj neposredno ne) in ni bil klic po samomoru ali kaj podobnega. Je šlo za klic do mene, skozi mene do drugih otroških dušic, da se prepoznajo, začutijo in usmerijo, da se zaščitijo, da bodo zaščitene. Je bil klic v prihodnost.

Ja je vidna. Tako kot je pri dojenčku to poln trebuh in čista planica, je pri odraslem lahko nekaj drugega kot bog. Svet je poln ljudi, ki vedo kaj je dobro za druge. Zato tudi vojne, smrti, trpljenje, kreganja itd. Zato ta debata http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif Moja pot je dobra zame, tvoja zate kot je f1 dobra za Vettla in cestni avto za voznika - zatorej znotraj različnih življenjskih izkušenj so različne stvari dobre za različne ljudi. Zato se nam bog prikazuje na način, ki je za nas trenutno sprejemljiv in ne tako kot ti misliš, da bi se moral ali da se bo. Izkusiš telesno. V takšnem doživetju si vezan na materijo, presegajoč ta nivo doživetja te čaka po smrti. To vsi pravijo. In točno zakaj si ti drugačen? Kakšna je tvoja izkušnja? Je bila iniciacija? Je bilo skozi meditacijo? Je bilo na kakšen drugačen način?

* Izpolnjenost in pomiritev si živa bitja zelo različno predstavljamo. Banalno lahko primerjamo novorojenčka - odraslega. Tvoja predstava o doživljanju drugih je toliko drugačna - to je vse kar je. Tvoja predstava o njihovem doživljanju je toliko drugačna od tega kar doživljajo v resnici. Domišljat si, da vemo kaj drugi doživljajo je ena od pasti ega. * Vse kar pišeš o duši mi je znano. Tudi opisi astrala v primerjavi s fizičnim svetom so mi znani. Problem je v tem, da izkustveno tega ne moreš doživet, ker si vezan na telo. Izkustvo pisanega o duši bi pomenilo tvojo fizično smrt. * Gre za teorijo, versko resnico. Izkustveno je doživeta, vendar ne način, da bi jo lahko podajal kot znanstveno resnico - je izkustvena resnica, ta pa je po svoji vsebini abstraktna, individualna. Makrokozmos je duhovni plan, mikrokozmos kot fizični plan je lahko edino posledica duhovnega. Lahko bereš tudi kot stvarstvo je posledica boga, če ti je to bolj domače. V prenesenem pomenu je fizično telo mikrokozmos in duša makrokozmos. * Popolnoma mi je jasno kaj želiš povedat z Ampak določeno "ubijanje" pod vodstvom Boga, pa je za večno dobrobit ubitega. Zato sem te tudi vprašal, če vidiš kakšno razliko med fundamentalisti in seboj. Tudi oni imajo svojo zgodbo kdaj in s kakšnimi razlogi je umor v imenu boga (pod vodstvom) upravičen in tudi oni imajo svoj način, da mi povedo kako ne razumem, kako šele moram spoznati ipd. Vprašam se, če razumeš kako nevarna in bolestna je ideja, da ubiješ drugega po navodilu boga? Razumem transcendenco povedanega in resnično ni nič novega, nič nepoznanega. Ne razumem pa od kje izhaja tvoje močno prepričanje, da bi resnično deloval po navodilu boga? En komadič zate http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ylsuper.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/music336.gif http://youtu.be/Tb6z-DrMQ7E Official video for Meshuggah's "Rational Gaze" song off their 2002 album "Nothing". Lyrics: Squint your eyes to see clearly. Blur reality to make it real Let focus go from your deceiving eyes to know what's been concealed We've all been blinded - Subjects to visual misinformation A systematic denial of the crystalline To see the fine grain, to read the hidden words The context of parallel truth - Devoid of fragmentation Our light-induced image of truth - Filtered blank of its substance As our eyes won't adhere to intuitive lines Everything examined, Separated, one thing at a time The harder we stare the more complete the disintegration. -Dissolution Eyes re-opened, Reasoning focalized, Receptors activated Perspectives distorted The ladder beyond our grasp The twin-headed serpent forever hidden Where's the true knowledge - Where engines of the sane & insanity merge The clarity. The unity Reality untouchable, transparent, invisible to our fixed, restricted fields of vision Existence taken for granted. -Absolute Possessed, owned, controlled By the common sense-infected rational gaze Onward forever we walk among the ignorant Never stray from the common lines

V tvojih odzivih pogrešam odgovore na zastavljena vprašanja. Predvidevam, da se skrivaš za oklepom verskih in osebnih prepričanj saj se ti na tak način ni potrebno izpostaviti lastnemu razumu. Je tvoje zavedanje naučeno ali izkustveno? Kako veš koliko miru si kdo želi? Nahajamo se v fizičnem telesu - fizični svet (mikrokozmos). Telo seveda ni ločeno od duhovnega plana (makrokozmos). Mikrokozmos je posledica udejstvovanja makrokozmosa. Namesto ilustracije povej primer takšnega dožviljanja. Astralna projekcija ali kaj drugega? Umor človeka v imenu boga v dobro človeka. Bistvena podobnost med teboj in fundamentalisti je prepričanje v svoj (verski) prav. Kaj meniš, da je bistvena razlika med teboj in fundamentalisti različnih religij po svetu?

Ti si lastnina? Tudi nemirni ljudje so lahko drugim v oporo, da dosežejo mir. Vsak sam doseže mir, le prave stvari mora slišati. Banalen primer: spoved pri župniku Jaz sem. Torej jaz sem, ki doživljam. Doživljanje je vezano na materijo. Čutiš tipkovnico pod rokami ... to je vezano na fizični plan. Če mi ne verjameš si odreži prste http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_wink.gif Nikjer pa ne pišem, da je to absolutno. Obrni kako hočeš, dodaj kar hočeš. To bo ostal umor človeka v imenu boga http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif Če si ateist in ne veš kdo drugi so, ga ne boš recimo pripravljen ubit za njegovo večno dobro, če/ko je to potrebno.

Verski predsodek nad osebo o kateri ne veš nič. Verska predstava te onemogoča, da bi dopustil, da je pot drugega zanj ravno tako dobra kot je tvoja zate http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif To je bolj pomembno od npr. svetovnega miru? Govora je o delni identifikaciji oz. poistovetenju. Kako razumeš in doživljaš identifikacijo? V tvojem pogledu pogrešam zavedanje o začasnosti. Ko pogledam svojo roko vem, da je to moja roka. Gledam jo že celo življenje in vidim kako se spreminja, zavedam se začasnosti te oblike in jo sprejemam. Identificiram se z namembnostjo svoje roke, z obliko, s spremembo, z vsem - identificiram se v zavedanju o začasnosti. Uporabljam jo za malo morje stvari in v tem tiči identifikacija. Takšna identifikacija se ne pojavi do tvoje roke, vseeno pa se - vidim, da imaš tudi ti roko in tudi skozi to se identifikacija z okoljem in samim sabo pripeti. Predvsem pa se zavedam začasnosti vsega obdajajočega in zato me ni strah obdajajoče doživet, živet in cenit, kar pa se lahko zgodi edino skozi identifikacijo. Identifikacija je v tem primeru nekakšno poistovetenje, ne v pravem absolutnem pomenu besede, ampak bolj bazičnem. Če umaknem leporečje, umor človeka opravičuješ z bogom.

Takšna ateistična morala in etika je omejena na trenutno življenje, ampak presega izključno skrb za obleko. Sega globje v aspekte človeškega doživljanja kot npr: čustvovanje, duševno zdravje, pravica do veroizpovedi itd. Sega torej v notranji svet posameznika in ga ne izključuje. Problem pretiranega poistovetenja obstaja, vendar se poistovetenje dogaja v različnih intenzivnostih. Nekakšna identifikacija s telesom mora obstajati, da lahko sploh izpolniš osnovne potrebe telesa.Z drugimi besedami: doživljati moraš vsaj bazično poistovetenje z materijo, da ti je telo lahko v podporo. Sekirati se ima nekoliko negativen prizvok. Kaj pa, če rečem, da se vznemiriš? Pogojna blaznost, ki se širi iz napisanega je odbijajoča. Koliko ljudi je mislilo, si misli sedaj in si še bo mislilo, da jih vodijo višji nameni - v to so prepričani! Njihovo doživljanje je intenzivno, za njih edino pravilno, upravičeno, absolutno resnično in se izmika najmanjši možnosti napačne interpretacije. Za svoje prepričanje so pripravljeni dati tudi življenje in na žalost življenja tudi jemati.

Spregledal si eno zelo pomembno stvar, ki na glavo postavi dojemanje ateista. Tudi ateist lahko živi po visokih moralnih in etičnih načeli le, da jih ne povezuje z bogom. Ateist razvitih moralnih in etičnih vrednot v svojem nesebičnem delovanju z lahka preseže večino prebivalcev Zemlje. Iz wikija: Etika je v grško-židovsko-krščanski tradiciji neločljiva od razuma. Etično vedenje temelji na sposobnosti, da človek postavlja vrednostne sodbe na osnovi razuma; to pomeni odločanje med dobrim in zlim ter delovanje v skladu z odločnostjo. Nadalje, ugotavlja Fromm, temelji etika - ne glede na to, ali je to etika monoteistične religije ali posvetnega humanizma - na načelu, da nobena institucija ali stvar ni višja od katerega koli človeka-posameznika; da je cilj življenja razvijati človekovo ljubezen in razum in da se mora vsaka druga človeška dejavnost podrediti temu cilju. Evolucija morale: Opazovanja bitij, ki živijo v skupnostih, pričajo o obnašanjih, ki jih pri ljudeh tolmačimo kot moralno obnašanje: altruizem, sodelovanje, spoštovanje ustaljenih pravil skupnosti. "Moralno" obnašanje opažamo pri zelo različnih živalih; od socialnih žuželk (mravlje, čebele), do sesalcev. Bolj kot s kako drugo značilnostjo je prisotnost moralnega (socialnega) obnašanja povezana z načinom življenja. Razlika je očitna med mačkami, ki so sorodne samotarskim prednikom in psi, ki izvirajo iz prednikov, ki so živeli v tropih. Elemente altruizma zasledimo pri netopirjih-krvosesih (Desmodus rotundus), ki živijo v velikih skupnostih. O tem je prvi poročal G. S. Wilkinson v letu 1984 in je bilo kasneje podrobno raziskovano. Marc Bekoff in Jessica Pierce v svoji knjigi Divja pravičnost: Moralna podoba živali[1] povzemata, da je morala nabor obnašanj, ki je skupno vsem družabno živečim živalim, od volkov, slonov, delfinov, in podgan do šimpanzov. Frans de Waal v knjigi Bonobo in ateisti: Človečnost pri primatih (2013) [2] prikazuje družabno obnašanje pri bonobih: posvojitev osirotelih otrok, pomirjanje po sporih, tolaženje prijateljev v težavah Tvega trditev, da so socialne živali v bistvu "dobre" (četudi sposobne krutosti) in, da se ravnajo v skladu s prednostim, ki jih nudi življenje v družbi.Opazovanja socialnih živali opravičujejo hipotezo, da je morala pri človeku plod razvoja vrste in posledica primerjalnih prednosti moralnega obnašanja za človeško skupnost. Niti se se sekiraš če ti je telo uničeno, kar itak po naravi ščasoma je. Zato ti skrb za telo ni glavna pomembnost, čeprav to ne pomen da ne skrbiš zanj dokler si v njem, ampak skrbiš na ustrezen način, ki je v podporo tebi. Maš prav, da sem te potegnil iz konteksta (hitri bralec) http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif . Vendar označeno vnese dvoumnosti v celoten kontekst. V bistvu, ne de se ne sekiraš ...ampak izražaš skrb, nego do telesa. Ko drugega spoštuješ do te mere, da ne želiš škodovati njegovemu telesu to avtomatično pomeni spoštovanje njegove biti - njega celostno kot bitja. Kdo lahko dela absolutno dobro zase in za druge?

Pa še nekaj: s tem, ko spoštujemo telo drugega, spoštujemo posameznikovo bit - spoštujemo bitje in ne zgolj fizično telo. Ne glede na naše dojemanje sveta spoštujemo tudi tisto, kar doživljamo mimo telesa.

* Prispodoba je čisto na mestu. Dobro je, da drug drugemu skrbimo za obleke. V tem je ljubezen. Zakaj bi zmanjševal vrednost ljubezni in spoštovanju do drugih samo zato, ker ljubezen in spoštovanje izraža ateist? Ali ni to nekaj kar ti bog narekuje? Ateist lahko sledi božjemu nareku (ljubezni) brez zavedanja. So zato njegova dejanja manj vredna? Kdor je dober do drugih zate ni dobra oseba? * Jaz nisem um. Tukaj si, kako delaš s svojim telesom je pomembno. V tvojih besedah vidim pretiravanje. Predvidevam, da si redno čistiš zobe?

Vem kam moram iti. Iz istega razloga vem, da je ubijanje telesa slabše kot pozabiti kdo si. V ubijanju telesa leži daleč večja pozaba kot v pozabi uma. Gledajoč skozi okvir ponavljajočih življenj je to precej očitno. Ko bi vsaj ubijal namesto pozabil ...pišeš.

Če pozabiš kdo si, si vseeno lahko dober človek. Ateist je lahko dober človek. Če veš kdo si in v imenu svojega spoznanja delaš slabo, je precej slabše kot zgornje.

In najslabša stvar je ... ?

Vse in nič ... pač tipičen off-topic

* Strinjam se, da večja notranja povezanost vpliva na psihično stabilnost človeka. Predvsem vpliva na njegova dejanja. Čeprav mislim, da si midva ne moreva pravilno predstavljati vojne grozote ... * Težko rečt iz vidika Američana. Mohamed Ali je bil obsojen na 5let zapora zaradi svojih prepričanj: izogibanje vojaške obveznosti, nasprotovanje vietnamski vojni....

Mal preveč z levo roko jemlješ vojne. Probaj po netu poiskati vsebine, nekatere so izredno slikovito dokumentirane tudi v video obliki. A meniš, da bi človek v pravi meri povezan z dušo sploh šel v vietnamsko vojno ali bi raje šel v zapor?

Za orožje bi prijel v sili razmer. Dokler je prostor pod soncem, da živim v miru, bi ga poiskal. Večina vojn je lokalnih, spekter svetovne vojne je nekaj drugega. Bežati ne pomeni, prositi druge, da živijo in delajo namesto tebe. Pomeni zaživeti drugje. Probaj si predstavljat, da živiš na Zemlji in ne v Sloveniji.

Sebe ne vidim na fronti zato sem pa napisal 'neposredno zaščito drugih', na fronti bi bilo posredno. Jaz se vidim kot begunec, zapustil bi dom in prebegnil v tujino. Moje življenje ni vredno izgube za tuje ideale in bitke, je pa vredno izgube za nek ožji krog.

V mislih sem imel, ko vojna pride do tebe, pa ji ne uspeš pobegnit. V takšnem primeru bi bil pripravljen očrniti svojo dušo za življenje bližnjih.

A to kej name leti, ko sem omenjal samoobrambo? Univerzum sam po sebi ne varuje v absolutnem smislu. Varovanje ni pasivnost v objemu ljubezni do sebe in drugih - vsaj v našem zemeljskem doživljanju in okolju ne. Če zavzameš širšo ptičjo perspektivo potem lahko vidiš, da objem ljubezni potrebuje aktivnost, moč, namen, sočutje ... torej širši spekter delovanja. Del naše življenjske izkušnje je, da se naučimo varovati sebe in svoje bližnje, stvari ki so nam pomembne in se širiti z ljubeznijo naprej na stvari, ki so nam obrobne v neskončnost. Vprašanje je kje je meja med ljubeznijo in sovraštvom. Čisto v fizičnem smislu, sem pripravljen ubijati, če to pomeni neposredno zaščito bližnjih (ekstremne okoliščine kot vojna). To je smrtna namera, tle ni svetlobe in ljubezni do drugega, je pa sprožena iz ljubezni do bližnjih.