FixMinze

Res? Sem mogoče zanikal tvoje kvalitete? Ponovi branje.

Nisem rekel, da si. Tudi mislim, da nisi. Kar se tiče fauš torej zavisti. Zavist je čustvo, ko si želimo nekaj kar drugi ima, pa nimamo in se ob tem počutimo slabo (pa če se zavedamo ali ne). Npr. nekdo vidi, da si je sosed kupil novega mercedeza in se pri sebi počuti slabo zaradi česar razvije samoprezir. Samoprezir nato projicira na soseda, kar se izrazi kot 'sosed si misli, da je boljši do mene, ker ima marcedeza' ... zavist. Torej: jaz bi moral na tebi videti neke kvalitete, ki bi si jih moral želeti in zaradi katerih bi se počutil slabo in bi razvil samoprezir, ki bi ga projiciral ... itd. Torej iz nikakršne napačne predpostavke ne izhajam, problem je samo, da ne razumeš zavisti zradi česar nisi pravilno razumel konteksta odgovora. Z drugimi besedami rečeš fauš, pa hkrati ne razumeš pomena povedanega.

Nikakršne želje nimam, da bi ti bil podoben. Brez zamere, ampak takšna ideja mi vzbuja odpor, mal preveč reptiljansko zame. Kadar se pogovarjam na forumu, povem raje stavek več, kot stavek manj. V rl pristopam počasneje. Debata je smiselna, če je odprta in podprta z informacijami, kar pa poduhovljene enovrstičnice niso. Zato se sprašujem ali je to tvoj način debate (enosmerna debata) ali to počneš, da bi se zaradi najinih na izmenjav počutil bolje.

Torej to nisi napisal, da bi se bolje počutil, ampak je to zgolj tvoj način komunikacije?

A se zej bolje počutiš?

Kaj bi rad povedal?

Vsak je odkačeno doživetje sam po sebi. Sicer nisi mislil kot kompliment, ampak hočeš nočeš si zadel žebljico na glavico.

A misliš, da sem kdaj bil martinček? http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif Drgač sem pisal, da 80% verjetno karma NI posledica reptiljanskega življenja, medtem, ko ti pričaš o 'količini' http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_wink.gif Sem bral, pa ne samo o gurujih. Dej resno, a ti kr na slepo vrjameš pisani besedi? Ali vklopiš kej kritičnosti v okvir pojavnost sveta ..., ki je kar precej reptiljanska. Z naivnostjo ljudi se da dobro služit. O kakšnih izkušnjah govoriš? npr. mam prijateljico s kateri se sicer nisva videla že par let, ki fura duhovne principe drevesa življenja, ogenj, voda itd. in mi jih je vse razložila. Enkrat sem ji rekel, če me lahko pogleda. Sedela je levo od mene na klopci pod lipo in za dobrih 5s sem začutil kako je telo od znotraj preplavil goreč občutek, ki ni bil neprijeten bil pa je dovolj intenziven, da sem obnemel. Občutek je bil dovolj močan, da je prekril vse ostale telesne občutke, senzacije in intenzivnejši od doživetih stanj sreče, spokojnosti ter drugih notranjih doživetij ali pa alkoholiziranosti, zadetosti če se omejim na 'umetne' stimulanse. To je blo eni 10 let nazaj. Kaj takšnega ali še kaj bolj čudaškega ?

Kul. Meni si ok. Kar sem bral mi je všeč tvoj način odzivanja. Delaš svoje, ampak tudi bereš druge.

Ne se jezit http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif , mal te hecam na račun bajk. Če povzamem tvoj način 80% verjetnosti, da nisem bil. Gledano iz perspektive prejšnih življenj nosim seboj karmično energijo, ki je posledica škodovanja drugim (možno, da ne iz sveta zemlje 50% - 60% ni pa reptiljanska +80%). Boš vprašal svoje kaj pravijo? me zanima iz podobnih razlogov kot kdaj pokukam v horoskop, če ti ni pod častjo. Kot rečeno v to ne postavljam velike vrednosti, ker tisto kar šteje je edino kako bom s svojim obstojom upravljal tukaj in sedaj. Je pa alternativa, ni razloga, da bi zapiral vrata, lahko so vsaj priprta. Nikjer nisem mešal pojma identifikacija in razsvetljenje. Dodal sem, da identifikacijo spremeni v zavedanje, kjer je identifikacija odnos odvisnosti z lastno predstavo o telesu. Z zavedanjem se odvisnost pričenja razgubljat in zgubljat na vrednosti. Gledano iz vsakodnevnega človeškega vidika se odvisnost od identifikacije s telesom lepo pokaže, če si predstavljamo kako bi se počutili, delovali, živeli v kolikor bi imeli vidno telesno hibo npr. takšno, ki bi iznakazila naš videz. Kako bi to vplivalo na našo samozavest? Tudi sam dopuščam podobno. Za delovanje(zemeljske potrebe) potreba po telesu ostaja, tako je bilo mišljeno že prvotno. In kateri človečki so to? Od kje prepričanje v to trditev? Ne zanikam, dopuščam ... zanima me predvsem ozadje, vsebina tvojega pisanja.

Telo še vedno potrebuje. Identifikacijo spremeni v se zaveda vseh nivojev istočasno . Kaj pomeni (tebi), da se dvigne nad genetske okvirje?

A maš kako o reptiljancih? npr. reptiljanc je kuhal juho brezo mu je ime juha je bla dobra he he he he he not je mela krake, miši in use kar je potrebno, da juha dobra je vsi skupaj smo jo jedli naglas smo mlaskali brezo pa nam reče, juhe zmanjkal je nič nismo bli veseli na glas smo vsi kričali mahali naokrog, nič nismo se režali skupaj v en glas, rekli smo na glas brezo daj nam juhe smo lačni še in še http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/linktongue.gifhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif

Obstoj vsega je preobsežen, da bi ga lahko dojeli, kaj šele pravilno interpretirali - to je naš kalup in ne okvir. Ukalupljeni smo v naš genetski okvir. Ko nekdo pravi, da je doživel rasvetljenje, da je vse bilo jasno, vse je imelo smisel, vse je bilo eno ipd. je navkljub vsemu v kalupu svojega genetskega okvira. Jaz to naravo sprejemam, čutim jo kot del sebe in se z njo identificiram. Hkrati se zavedam, da je minljiva, da je začasna. In, če bi se kdor koli rad spotaknil ob identifikacijo - kako pa lahko doživiš pretok energije in mir, če ga ne doživiš tudi s telesom? Idetifikacija je začasna, ampak v svoji začasnosti smiselna, ker te poveže s telesom. Ali meniš, da v kolikor se človek v nečem najde, se v nečem vidi je to kalup? stvari, ki nas izpolnujejo, ki jih doživljamo najmočneje, ki nas vodijo in gonijo naprej so stvari v katerih se najdemo, doživimo in v katerih se vidimo. Ko pravim - moj pogled je najboljši zame to nima veze s kalupom. Tvoj pogled je najboljši zate. Kaj ima to s kalupi? In hvala za nasvet, po katerem sicer ni potrebe. Ker se nisem poistovetil s tvojo interpretacijo si razumel, da se ne spreminjam, ne spoznavam, ne iščem, se ne učim? In ja spreminjaš se sam, jaz samo povem svoje mnenje, postavljam vprašanja, spremljam odzive, vračam odzive - se ob vsem tem učim, sprašujem, spreminjam, rastem. Na misel mi ni prišlo, da bi tebe spreminjal.

Sledovi arogance so lahko tudi projekcija tvojih strahov in bolečine. Pri soočanju s koncepti in razlagami, ki ne ustrezajo tistim, ki jih sprejemamo se vsak človek sooči tudi z lastno aroganco. Strahovi in bolečina nas lahko vodita do napačne interpretacije saj obrambni mehanizmi prepoznajo sledi arogance in z istim razlogom zaščite (upravičene ali ne) spregledajo ali zmanjšajo vrednost noti odprtosti, sprejemanja itd. Aroganca je v vseh nas, tudi tebi, na nas je, da se skoncentriramo na drugo stran človeka. Kalupi, ki sem jih omenjal o sebi so kalupi preteklosti. Eden teh kalupov je tudi svet v katerem se trenutno nahajaš ti - s tem se ne nanašam neposredno na tebe, ampak posredno torej na tvojo razlago sveta. Da gre tudi pri tebi za kalup se izraža v dejstvu, da svojo interpretacijo sveta, ki je v veliki meri abstraktna in pogojena z vero dojemaš kot univerzalno, stvarno resnico po kateri meriš ljudi okoli sebe. Še več! zavzemaš učiteljsko pozicijo ne samo proti tistim, ki te dejansko prosijo za nasvet, ampak tudi proti tistim, ki se pač ne skladajo s tvojo predstavo o svetu. Sicer pa se v vsakem primeru se nahajamo v kalupu. V interpretaciji sveta in delovanju v njem smo primorani sprejeti resnico o svetu za katero pa se vedno skriva nova neodkrita resnica. Hočeš nočeš smo obsojeni na kalupe, zanikanje kalupa je zanikanje našega trenutnega obstoja.

Praviš, da tvoja pojmovanja nimajo vzporednice z bajkami?

Me zanima odgovor na vprašanje kot je zastavljeno in ne kot si ga ti uspel videti zastavljenega. Kaj je tvoje slepilo ne vem iz tega kratkega in površnega odnosa s teboj bi sklepal, da imaš visoko predstavo o svojem znanju in zavedanju sveta, stvarstva itd. skratka meniš, da enostavno veš več. Ta tvoja predstava o sebi te je tudi vodila do napačne interpretacije zastavljenega vprašanja. Namesto, da bi ga zastopil kot izmenjavo mnenj si ga razumel kot priložnost za poučevanje. Vsak odgovor lahko podamo na več načinov. Tudi jaz lahko svoje življenje strnem v par stavkov, lahko pa napišem tudi knjigo. Za namen forumske komunikacije je logično bolj primerna strnjena oblika. Poleg tega je branje, ki pride izpod prstov posameznika mnogo bolj zanimivo in interaktivno kot pa prebiranje več stranskih linkov na izbrano temo.

Se ti je kdaj v ozadju posvetilo, da vprašanja nisem postavil zato, ker iščem odgovor nanj, ampak zgolj zato, ker me zanima tvoj pogled na temo? Kakšno slepilo je na delu, da niti namena vprašanja nisi pravilno odpredelil? Lahko poizkusiva še enkrat v pravem razumevanju namena vprašanja. Ali ni hecno spoznanje kako en stavek lahko prebereš na dva popolnoma različna načina?

Moj pogled je najboljši - zame. Moja dobra lastnosti proti tebi je, da si ne domišljam, da je moj pogled bolj pravilen od tvojega ali katerega koli drugega. Ko pišeš ti misliš, da opisuješ realnost, ko pišem jaz opisujem svojo realnost. Ta lastnosti pride, ko se prenehaš vezat ne koncepte in slepila, ko se prenehaš vezat na tisti kalup, v katerem trenutno si.

Iz moje perspektive je razgled precej drugačen. Dvomim, da mi lahko ponudiš kaj novega, kar že ni stvar mojih preteklih kalupov.

Meni bo vzelo precej več časa kot tebi. V času, ki si ga porabil zato, da si me zanikal, bi že na kratko opisal kar sem te vprašal. Povej več.

Ne pravim, da sem bog ali da smo bog. Zase lahko trdim, da nisem bog. Zaradi naše narave je koncept boga neizogiben. Vse krivice povezane z bogom so posledica nas samih. Religije so tiste, ki so povzročile mero trpljenja na račun boga. Jaz sem samo podal svoj pogled na boga iz katerega ti lahko zatrdim, da se bog ne bo vtikal v tvoje življenje, če tega nočeš. Tudi, če si bi tega slučajno želela se ne bo vtikal. Po napisanem vidim, da z bogom nisi v prijetnih odnosih, prepričan sem, da si ti tista, ki te odnose drži žive http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.pnghttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

Ne da se mi sprehajat skozi tvoja pisanje. Lažje mi bo, če mi na kratko odgovoriš tukaj, tebi pa tudi ne bo preveč težko narisat še en krogec.

http://www.lunin.net/forum/index.php/topic/16059-samospoznanje/page-24?do=findComment&comment=1055720751

Ja religija je problem. Bog je ok. Ko dosežeš doživljanje boga brez kazni, groženj, strahu ga v najslabšem primeru doživljaš kot življenjsko posledico, kjer so posledice v resnici zgolj vsebine, ki jih prejmeš skozi človeški opis. Proti koncu ti ostane le še prijetna narava boga (ki je tudi človeški opis), kjer ni več važno ali je doživljanje posledica stvarnih ali abstraktnih predstav o bogu. Predstavljaj si, da nisi več obremenjen/a z obstojem ali ne obstojem boga - tvoj naj bolj iskren odgovor bo - ne vem ali obstaja. V povezavi z bogom ne doživljaš nič neprijetnega, nič vsiljivega, nič manipulativnega, nič strahu, nič groženj. Predstavljaj si, da bog ne obstaja in da imajo tvoji možgani sposobnost vklopit ta univerzalni koncept ljubezni, ki ima moč, da pozitivno vpliva nate in plemeniti tvojo vsebino in tvoj obstoj. Torej, da bog obstaja le zato, ker si ga ustvarila zase. Posledica bo, da se ti bo bog začel kazat kot obstoj, ki bo prepuščen tvojemu izkustvu in ne človeški vsebini (ki se hočeš nočeš dogaja skozi človeško vsebino). Skrčeno: doživljat boga s čim manj filtri, ki pa jih zlahka začutiš, če se zavedaš svoje naučene vsebine o bogu. Kakšen razlog lahko daš, da zavrneš koncept boga? Kaj pomeni, da si bog tudi ti in da je vir v tebi?

Videti, doživljati, imeti odnos z bogom navznoter in navzven. Spoznati sebe ne pomeni spoznati boga. Brskanje, iskanje, prepoznavanje vzorcev, razkrivanje ene tančice za drugo je gibanje iz enega okna do drugega, neskončen proces. Nikdar ne najdeš samo sebe, najdeš tudi druge, znance, neznance, popolne tujce, najdeš neskončen proces. V globinah svojega jaza odkriti temno, utripajočo, prazno, obdajajočo tišino, samoto, mir. Možnost in sposobnost že tisočkrat opisanega spoznanja, potrebo, nujo, zahtevo, da obrneš pogled svojega očesa ven, stran od sebe. Razlivanje sončne svetlobe, ki se po naključju prebije skozi oblake bolj žive kot prej je dotik, prisotnost, umirjenost uma, pomirjenost uma, obnovljeno upanje in toplina, spodbuda ...od zunaj, ne od znotraj. Spoznati sebe ja, ampak ne samo to. Koncept duše, resničnega jaza ipd. je pri vsem tem brezpredmeten. Spoznati sebe ni absoluten koncept, greš korak za korakom, brez poveličevanja spoznanja. Pehanje za koncepti duše, višjega jaza so mi nepotrebni, moteči, zavajajoči, odvajajo od biti. Slednje pišem, ker bi se rad izognil debati o duši, resničnem jazu in ostalih orodjih uma. Lepo, da jih nekateri uporabljate v svojih debatah in delovanju, to lahko spoštujem, pri meni imajo vrednost blizu 0.