FixMinze

Stvar tolmačenja, vrednotenja stvari. Nič drugega. Dobro pogovorno rečemo, da sta računalnika odigrala ali da sta programa odigrala. Dejansko gre za vzajemno delovanje obeh sistemov – strojne opreme in programske opreme. Pač kupiš računalnik ( strojna oprema ) in potem ugotoviš, da gor ni operacijskega sistema (programske opreme ) in se nato jeziš na prodajalca zakaj ti tega ni povedal ( mislim ne ti osebno – opisno ). Ja definitvno, to že skoz nabijam – življenje se odvija. Ali je začeto od Boga je stvar vere. In kaj je že point te debate ? jaz se spomnim predvsem tega, da mi ni bila všeč tvoja kreacionistična razlaga sveta ( primerjava slikarja slike z arhitektom Bogom ). Bog ni arhitekt, ker se svet pač odvija po zakonih. To, da bi se Bog vmešal v to samostojno dogajanje, po večini brez pameti, pa je stvar druge debate. Sej te sprašujem Vidiš ? Vidiš, da obešanje na abstraktne ideje ni smiselno, preprosto, ker gre za abstraktne koncepte. Gre predvsem za sporočilo podane abstraktnosti. ( to, da sem posploševal sploh ni pomembno ni v kontekstu napisanega ) In zato ponavljam. Kaj te ovira pri razvijanju možnosti ideje, da neki višje razviti civilizaciji je uspelo nekaj več ? Kaj ti kaže na dejstvo, da je tvoja Božja resnica kaj bolj resnična od moje včeraj izmišljene ? Je to kaj drugega kot vera ?

Zanimivo in poučno. Sem se pa malo zgubil. Tam, ko razlaga VERJAMEM, NE VERJAMEM, NEOPREDELJEN sem še razumel. In potem iz tega preide v opisovanje, da pod besedo Bog lahko razumemo različne stvari in naprej omenja znanstveno metodo in kako znanost ne cilja v smer, da bi ljudje verjeli v prikazano ampak zgolj v model, način, prikaz informacij, ki se zdijo najbolj verjetne itd. Iz tu potem nekako zaključi, da ateist za NE VERJAMEM ne potrebuje VERJAMEM in to prikaže kot poizkus povezovanja z vero. Obrazloži zgolj, da ateist ne potrebuje verjetja, da lahko ovrže Boga. In kar me bega je, da gre v obeh primerih za prestavo o Bogu ( kakršnemu koli že pač ) – ne ena ne druga oblika predstave ne ponuja oprijemljivih dokazov – tudi znanost in znanstvena metoda ne. In zatorej jaz osebno vidim, da bi za izbor TRUE or FALSE potreboval vero – vero v eno ali drugo podobo, realnost, idejo …o Bogu. Skratka odsotnost vere kot pomanjkanje dokazov. Ampak a ne gre to v obe smeri ? - torej pomanjkanje dokazov. Lahko bi kvečjemu govorili o verjetnosti neobstoja Boga -> ne zdi se mi verjetno, kar pa ni enako kot ' ne verjamem' Čustva posameznika naj bi bila povezana z njegovim načinom tolmačenja stvari in predvsem vrednotenjem. Čustveno doživljamo zgolj stvari, situacije, dogodke, ljudi itd. vse kar doživljamo na takšen ali drugačen način pomembno za nas. Ta logični aparat se zgodi v glavi, v možganih in se izrazi s telesom, skozi telo, v telesu - s čustvom - prijetnim, neprijetnim. Ne vem no. Pomisli, boš ti še vedno ti, če izgubiš dve nogi, boš še vedno ti, če postaneš paraplegik ? Se bo tvoj pogled na svet spremenil ? Se bo tvoje zavedanje o svetu preoblikovalo ? Ja ti boš še vedno ti – tvoj gen bo še vedno tvoj gen – ampak nekaj bo drugače – tvoja zavest se bo spremenila. Tudi, če bi to postavili v perspektivo višjega Jaza bi se delovanje tega preoblikovalo, spremenilo – za posameznika bi pridobil drugačen občutek, drugačen izraz. Kot zanimivost, ki se plete okoli te teme. Znanost je odkrila precej razlogov, da rastline imajo osrednji živčni sistem ( le, da ni tak kot naš ) in imajo zatorej tudi sposobnost prenašanja signalov, električnih impulzov. Ful materiala - klik Razmišljanje o nekakšnih rastlinskih možganih:Currently, plant science has reached another cross-road as the critical mass of new data has been accumulated, culminating in the emergence of plant neurobiology as the most recent area of plant sciences. Plants are intelligent organisms which perform complex information processing (Trewavas 2003, 2004) and which use not only action potentials but also synaptic modes of cell-cell communication(Baluška et al. 2003, 2004, 2005). Thus, the term `plant neurobiology` appears to be justified. In fact, the word neuron was taken by animal neurobiologists from Greek where the original meaning of this word is vegetal fibre. Moreover, there are several surprises if we apply a `neurobiological` perspective to how the plant tissues and body are organized. Auxin emerges as a plant-specific neurotransmitter (Baluška et al. 2003). Root apices are specialized not only for the uptake of nutrients but also seem to support neuronal-like activities based on plant synapses (Baluška et al. 2004, 2005). All this suggests that root apices represent the anterior pole of the plant body. In accordance with this perspective, shoot apices act as the posterior pole. They are specialized for sexual reproduction and the excretion of metabolic products via hydatodes, trichomes, and stomata. Next, vascular elements allow the rapid spread of hydraulic signals and action potentials, resembling nerves. As plants are capable of learning and they take decisions about their future activities according to the actual environmental conditions (Trewavas 2003, 2004), it is obvious that they possess a complex apparatus for the storage and processing of information. Poizkus opazovanja/dokazovanja prenosa signalov pri rastlinah:Plant species developed some systemic self-protecting mechanisms inducible by local stress. Some questions about the nature of moving signals and their connection to systemic changes in the energetic processes including photosynthesis are still unresolved. A short-term systemic response of tobacco plants (Nicotiana tabacum cv. Samsun ) to local burning was investigated. A basipetal spreading of electrical signal along the plant, evoked by the local burning of the upper leaf, was detected by changes in the extracellular electrical potential differences (EEPD) between Ag/AgCl electrodes placed on three untreated leaves and a reference electrode placed in the root nutrient solution. Simultaneously, the photosynthetic parameters (gas exchange and chlorophyll fluorescence) were measured on the selected leaves. Concentrations of potential chemical signal compounds - jasmonic (JA) and abscisic acid ( ABA ) - in measured leaves were measured by the LC-MS method. Changes in EEPD were observed in several seconds after burning depending on the distance from the site of burning. The extent of EEPD changes was mostly within 10 - 70 mV. Main changes lasted several minutes and a steady state value was achieved in about 1 hour. In most cases the amplitude of changes decreased with increasing distance of the measured leaf from the burned one. The propagation velocity was about 1 cm s-1. The EEPD changes were followed in several minutes by a pronounced decrease in the rate of CO2 assimilation, transpiration and stomatal conductance. Nearly no change was detectable in the sub-stomatal concentration of CO2. Similarly, negligible short-term changes in chlorophyll fluorescence induction and photochemical quenching were detectable. In the measured leaves, also changes in JA and ABA concentrations were observed. We suggest that the short-term changes in photosynthesis evoked by local burning are stimulated (directly or indirectly) by the moving electrical signal. Interestingly, these photosynthesis changes do not include changes of electron transport in PSII. Acknowledgements. The project has been supported by grant from Ministry of Education of the Czech Republic , No. MSM 6198959215. Če esenca obstaja. Enako umor sebe lahko doživi vsak s skokom z mosta na beton - ja res ni nujno,da bo od tega zgolj 0. Kaj pa iz vidika našega trenutnega zavedanja v tem telesu ? če je zatem višji smisel je to tukaj in sedaj edino pomembno, pač, ker smo potem takem tu z razlogom. Govor ? Percepcija je tisti pojem, ki opisuje opažanje nečesa. Govor tisto, kar opisuje zmožnost tolmačenja. Rdeče je lahko tudi modro – pojem je dogovorno opisan z izbrano besedo. Torej – rdečost je tako dojeta zaradi govora. Ali drugače – glej rdečo barvo in jo poimenuj za modro – kar seveda narediš z govorom – pa bo doživetje nepopolno samo zaradi zavesti – v tem primeru človeške kolektivne zavesti. Potem pa je vprašanje jezika: rdeče, crvena, red, rot. Je dojemanje rdečosti tu kaj drugačno ali je identično ? p.s:zanima me kaj o otrocih je privlečeno za lase Torej življenje je, se dogaja v njem so bolj ali manj zavestne oblike življenja – zavest je. Ko pobrišeš vse o sebi, sleherno stvar, ostanejo le še spomini ljudi s katerimi si tako ali drugače imel kontakt – spomini zavestnih ljudi. En moj kolega, ki je naredil samomor 7 let nazaj. Še vedno si lahko prikličem v zavest njegov glas, telo, poglede, nasmehe, izrazne mimike, njegov občutek v meni, barve, dotik itd… on je še vedno tu skozi mojo prisotnost v svetu – je projekcija. Pa je bil samo kolega, niti ne prijatelj. Astralna projekcija ? Projekcija iz kje – iz kje se projecira ? Tamle iz debate z emanuelom vzeto: Hardware so možgani. Telo povezano z možgani je kot medij za sprejemanje. Vse kar pride skozi ta medij v obliki sluha, zvoka, tipa, vonja, okusa pa se zapisuje kot software v / na hardware. Kaj imaš, če je hardware / možgani brez zapisa ? Torej imaš medij telo in možgane, ki so popolnoma brez informacij ? Ja sej to … Nebi pa trdil, da se ne da gledati v prostor in preko. No v resnici tega nihče ne mara.

Zaznavanje Zavesti, Selfa, pravega Jaza itd. je del mojega vsakdanjika – natančno ločim med jazom in Jazom – ne rabim meditacije – meditacija je res samo prvi korak in s časoma postane brezsmiselna – treba je pač živeti, spoznavati življenje, dihat prosto in brez vezi, pa vendar hkrati vezano na ta svet, v to okolje – sprejemat življenje, sprejemat stvarnost, da je ta gor in dol, da ni enakomernosti in Jaz bo postal nekaj kar predstavlja del življenja, nekaj običajnega in normalnega – prisotna podpora v vseh življenjskih situacijah. Opišemo ga lahko tudi z besedami – vsak posameznik bi moral za cilj imeti sebe in ne druge, ko začnemo slediti drugemu začnemo izgubljati sebe. Zaznavanje te zavesti gre v dve smeri – navznoter in navzven – navzven je tisto, kar nisi ti ampak je povsem kompatibilno in ujemajoče s tem kar si – torej ne povzroča izgubljanja sebe ampak krepitev sebe in tega kar je zunaj – vzajemno rast, če ne pozabimo nase. Neumno in tudi naivno bi bilo razmišljanje, da je to za kogarkoli enako, da default privzeto stanje Zavesti obstaja, ker ne obstaja. Svet sam zase nima pameti – gre za odnos, ki tvori ta občutek Zavesti, ki potem tvori tudi Zavest. Življenje samo v gibajočem, nastajajočem odnosu je Zavest - od minerala do super bitij ( in še kaj več in manj ) Pozablja pa se, da brez možganov in centralnega živčnega sistema tega enostavno ni – za naše dojemanje – pogojeni smo. Brez percepcije se stanje Zavesti ne pojavi. In Zavest obstaja tudi brez posameznikove percepcije, ker obstaja svet – svet, ki je v gibajočem odnosu, vedno nastajajočem, nikoli zares mirujočem. Umaknimo odnos – torej umaknimo pozornost nase in pa na svet – kaj se zgodi s tvojo Zavestjo – ni te več – ne zunaj ne znotraj -> način kako umoriti samega sebe.

This is kind of funny to read !!

SEM je pogojeno predvsem s telesom. Pri majhnem otroku, ker nima razvitega jaza, s čutenjem telesa in telesnih funkcij; predvsem dotik, lahkota,sitost, trebušni krči…, so sestavni del njegovega SEM, premik iz ugodja v neugodje. To je pri otroku SEM – brez občutenja dotika in ostalih telesnih funkcij ta SEM zgolj izzveni v prazno. Uma, razuma, logike majhen otrok nima, njegove akcije - reakcije so gensko programirane – iz tega programa izhaja zavest o SEM. SEM ni nekaj abstraktnega pač pa nekaj povsem izkustvenega in doživetega – vzameš stran izkustvo in doživetje – vzameš SEM. SEM je pri otroku skupek celic povezanih v celoto, ki je usposobljena za preživetje v prvih dneh znotraj danih zmožnosti. IMO ni nobene zavesti – geni poskrbijo za vse -> ne potrebuješ zavesti ne uma, da te opeče ogenj, gib bo refleksen. Možgani in osrednji živčni sistem so tisto kar omogoča zavedanje. Možgani in osrednji živčni sistem so tisto kar omogoča zavedanje. Kako bi to lahko bil nek abstrakten pojem, ki ga nihče prav resnično ne razume ? "When there is not the mind, there is the Self which is greater than the mind." ~ Sri Aurobindo Ustavil sem se pri tem citatu, da je Self veličastnejši, mogočnejši od uma. Pa sem se vprašal kaj ni um tisti, ki interpretira stvari ? Jaz, Zavest bi kvečjemu lahko imelo neko funkcijo podobno možganom, telesu … kar pa samo po sebi ne omogoča dojetja strašnosti ali odličnosti poljubne situacije. Torej, če eno brez drugega ne gre, je vzajemno – kaj je mogočnejše pa bi torej bila le stvar nekega poljubnega čaščenja – telesa, možganov, zavesti, uma …. Torej, če prihaja do mene fotka in jo opazim to imenujemo percepcija ( opazim stvar ) -> apercepcija (opaženo je tolmačeno) -> vrednotenje tolmačenega -> telesna reakcija -> adaptivna aktivnost. Brez tega ni tistega kar se tu opisuje kot zavest. Omenjena meditativna tehnika se naslanja na idejo, da iz percepcije ne preideš v tolmačenje. Torej ni zavest tista, ki nam omogoča percepcijo. Kot vidim jaz je ta že posledica percepcije. Percepcijo nam omogoča naše telo: vid, sluh, tip, okus, vonj. Brez tega za nas ni ničesar. Zavest SEM je pogojena z telesnim čutenjem - če vzamemo stran sleherno telesno čutenje, slehern telesni občutek bo stanje zavesti izredno hitro preminilo, ker se oseba kmalu več ne bo niti spomnila kaj in kdo je - torej kako se čuti in počuti = njena zavest bo umrla.

Skratka zavest kot pravi Self človeka. Poznam to idejo o zavesti. Pri vsem tem bega le misel, da se majhni otroci ne zavedajo sveta tako kot odrasli. Pojem self je raztegnjen na vse kar obstaja – torej ni uma, razuma, logike, ni predstav o času, minljivosti, prostoru itd. ( sploh pri novorojenčkih ). In se sprašujem ali je zavest novorojenčka enakovredna, primerljiva zavesti odraslega človeka ? Kako Zavest ( pravi Jaz ) vpliva na umestitev, interpretacijo spodnjih slik ? V čem je tu veličina Zavesti ? http://orugallu.net/vinDu/images/misc/sudanchild1.jpg http://lh5.ggpht.com/_1CsTjXojPZc/SnekBS7ojHI/AAAAAAAAHUw/8bo1eL0BIQQ/DOLPHIN.jpg

Se pravi brez razuma se zavedaš sebe ali ne ? Imaš zavest, nimaš razuma - ne vem, kako bi to šlo ?

Torej, tvoja zavest obstaja brez tvojega razuma ? Postavil si specifične pogoje k igri: - dva računalnika - vsak svoj lasten šahovski program - vsak program delo drugega programerja Program računalniku ne daje samo osnovne smernice. Računalnik torej hardware vedno izvaja software, v tem primeru programsko kodo šahovskega programa, operacijskega sistema, ki je nameščen, vseh potrebnih gonilnikov itd. Skratka računalnik - hardware ( procesor itd. ) bo preračunaval samo toliko možnih kombinacij, kolikor bo kompleksna programska koda inštalirane programske opreme šahovskega programa in vseh ostalih potrebnih programov. Sam zase računalnik ne bo preračunaval čisto nič. Širina, kakovost, kompleksnost igre je pogojena od programerja. Pri postavljenih pravilih sta avtorja igre dva – oba programa. Od tiste točke dalje, ko nekdo že zažene igro samo. Nikjer nisem trdil, da je. Niti, da ni. Pravim samo, da je postavljanje zavesti ( neke oblike zavesti ) za cilj napačno. Na tak način znam tudi jaz odgovarjat – nič lažjega. Hočeš rečt, da obstaja Bog, ki je na Zemljo iz ljubezni do nas poslal svojega edinega sina, kjer se je ta odkupil za vse naše pretekle in prihodnje grehe, da lahko sedaj preko tega daru vzpostavimo vez z Bogom in se odkupimo za naše grehe in napake. In ta Bog zahteva samo eno stvar – vero vanj in iz te vere iz te vezi, ki se bo spletla bo nastalo tudi naravno razumevanje vseh njegovih zakonov in pravil – in bom šel v nebesa. Kdor tega ne zmore bo pač šel v Pekel, kjer bo celo nepojmljivo večnost, nepojmljivo trpel. Vidiš ? Torej predpostavljal sem ( kot perspektivo/ pogled proti verskemu prepričanju ), da je neka višje razvita civilizacija povzročila nastanek in nastajanje našega vesolja z namenom opazovanja in preučevanja tega vesolja. To vesolje je v kontroliranem okolju, za njihovo perspektivo opazovanja majhno in časovno omejeno in definirano in po potrebi kontrolirano. Občestvo Boga je tako le občestvo znanstvenika, znanstvene ustanove itd. In, če so ti znanstveniki ateisti potem živimo v ateističnem vesolju. Predvidevam, da veš, da so v Cernu že delali simulacijo velikega poka in da so pri tem temperature bile do milijonkrat višje kot v središču sonca. To je nek veliki dosežek naše še vedno umazane in samouničujoče civilizacije. Kaj te ovira pri razvijanju možnosti ideje, da neki višje razviti civilizaciji je uspelo nekaj več ? Kaj ti kaže na dejstvo, da je tvoja Božja resnica kaj bolj resnična od moje včeraj izmišljene ? Je to kaj drugega kot vera ?

Odigrala bosta igro tako kakor bo pač programer želel – in nič drugače. Torej lahko tudi tako kot jo je napisal programer, če mu bo to padlo na pamet. Ampak ok, razumem kaj bi rad povedal ( no vsaj mislim, da razumem ) – vse akcije-reakcije ( kemična reakcija, fuzija, fisija itd.) so spisane in 'programer' je Bog. Vseeno pa je iz našega zornega kota prav enako možno, da temu ni tako – zato pa potrebuješ vero. Igra z domišljijo;naše vesolje je ustvarjeno od neke višje inteligentne rase, ki je kopiralo svoje vesolje v nastanek in nastajanje našega vesolja. Ta rasa je v vesolju, ki ga je ustvaril Bog in naše vesolje je vesolje v vesolju, ki ga je ustvaril Bog. Vendar naše vesolje ravno zato ni vesolje, ki ga je ustvaril Bog, ker ga je pač ustvarila ta rasa – z namenom spoznavanja svojega vesolja. Namenoma nisem zanikal Boga, ker sem želel samo predstaviti eno od nešteto možnosti, ki so iz našega zornega kota prav toliko verjetne kot predstava o Bogu – bolj pravilno; krščanska predstava o Bogu. Skratka lahko, da živimo v vesolju, ki sicer funkcionira po zakonih Stvarnika ni pa njegova stvaritev. Lahko pa tudi, da so kakšni zakoni prilagojeni itd. Trditev, da je tvoja ali moja verzija bolj pravilna, ni nič drugega kot trditev vernika. Nebi rad podiral karkoli ali se prerekal o stvareh v katere zgolj verjamemo, da so. Rad bi samo izpostavil očitno. Pravim samo, da je postavljanje zavesti za cilj napačno. Zavest bi torej bila neko trenutno stanje zavesti – recimo zavest o Bogu = Bog je tak in tak in tak in pika -> to zavest = Boga vzamemo za cilj. Napaka ! Ta zavest = Bog, ne sme biti cilj je samo orodje – katerega cilja ? Spet nisem zanikal Boga. Je možno, da sem ga potrdil ? In, če imamo zavest in razum. Zavest se širi preko razuma ? Ali se razum širi preko zavesti ? Mogoče vzajemno ? Obstaja zavest brez razuma ? Obstaja razum brez zavesti ? No, če se komu, da ...

Točno tako ! In to je tudi razlog zakaj se dogaja ta izmenjava idej, mnenj, prepričanj, misli itd. Torej nekaj normalnega. Ja : ) Brez naše zavesti ne obstaja – za nas ( kot omenjeno ). Z drugimi besedami; drugačna oblika zavesti isto dojema drugače. Zato zavest ne sme biti najvišja instanca – cilj – ker zavest svojo 'obliko' spreminja in zatorej ne more biti cilj ampak kvečjemu orodje za doseganje cilja. Če pa zavest postavimo za cilj potem iz orodja naredimo stvar doseganja – zavest stagnira. Zavest postane Bog. Kar pa slika ne - ampak samo en fragment slikarja : ) Sem se pa sicer nanašal predvsem na to, da procesi razvoja niso v rokah Boga, ker imajo neko svojo lastnost. Nebi o tem ali lahko ali ne more na njih vplivati zgolj to, da se odvijajo sami po svojih lastnostih, zakonih - torej ti bi verjetno zapisal; Njegovih zakonih. In, če projeciram te besede v neke druge; In če bi spoznali Boga, ki je stvarnik vsega. Bi to potem bil dokaz, da je naš Stvarnik nastal sam od sebe ? Torej razumeti Alena_New ? Razumeti Ateista ? Mogoče tole ; ) : ) http://www.youtube.com/watch?v=XAizi4zwM6g

Khhh khmm – kakšna kreacionistična obrazložitev je pa sedaj to!? Bom se ponovil; razlagati svet skozi omejeno zavest človeka in jo postavljati za najvišjo instanco ter z njo opravičevati svet, je napačno in omejeno. Ni očitno, da je primerjava slikarja, ki slika sliko in Boga arhitekta, ki dela svet, vesolje, stvarstvo resnično površna, stereotipna, poproščena, smešna ? Se tukaj ne ponuja samo po sebi dejstvo, da ima vesolje neko kontinuiteto dogajanja ? In ali se prav tako ne ponuja misel, da pa ni Bog neposredno tisti zaradi katerega sem prejšnji teden ob 22:25 videl utrinek ? Kdo je ustvaril mešanico – o tem nebi. Lahko pa potegnem vzporednico s kemično reakcijo, fuzijo, fizijo itd. Ring any bells ? ( hint: kontinuiteta vesolja ) In kdo je ustvaril Boga ?

Ah seveda, ne pa tudi to kakšno vzgojo je doživel in kakšna je njegova življenska izkušnja ? Človek pod vplivom napačnih knjig je 1000x bolj nevaren kot človek s slabo planetno konstelacijo. To bo razumel vsak, ki dovolj bere ...

Še mal Nietzcheja o zavestnem svetu - torej o interpretativnem svetu. Zavestni svet ne more veljati za izhodišče vrednot: nujnost objektivnega vrednotenja. Glede na neznanskost in mnoštvo delovanja za in proti, kar predstavlja celotno življenje vsakega organizma, je njegov zavestni svet občutkov, namenov, vrednotenj le majhen izrez. Nimamo pravice ta košček zavesti postaviti za cilj, za zakaj ? celotnega pojava življenja: očitno je uzaveščenje samo pripomoček več v razmahu in razširitvi moči življenja. Zato je naivno ugodje ali duhovnost ali nravnost ali katero si že bodi podrobnost iz območja zavesti postavljati za najvišjo vrednoto: in mogoče iz njih svet celo opravičevati. Vrsto pripomočka smo narobe razumeli kot cilj: nasprotno pa je bilo življenje in njegovo stopnjevanje moči ponižano na pripomoček. Temeljna napaka tiči samo v tem, da zavest postavimo za merilo, za najvišje vrednostno stanje življenja – namesto da bi jo imeli za orodje in podrobnost v celotnem življenju - : to je napačna perspektiva a parte ad totum – zato so vsi filozofi instinktivno usmerjeni v to, da si izmišljajo neko celostno zavest, zavestno soživljenje in sohotenje vsega tistega, kar se dogaja, nekega duha, Boga. Ampak jim je treba povedati, da se ravno v tem bivanje spremeni v monstrum; da sta Bog in celostni senzorij kratko malo nekaj, zaradi česar bi bilo treba bivanje obsoditi … Ravno v tem, da celostno zavest, ki postavlja cilje in pripomočke, izločimo, je naše veliko olajšanje – s tem nehamo morati biti pesimisti … Naš največji očitek bivanju je bila eksistenca Boga….. Komentar na psimizem: Vsota neugodja presega vsoto ugodja : torej bi bila nebit sveta boljša od njegove biti. Svet je nekaj, česar naj po pameti nebi bilo, kar čutečemu subjektu povzroča več neugodja kakor ugodja … Torej imamo zavest, ki je le pripomoček interpretacija človeškega sveta in še bolj natančno subjektivnega sveta. Pa je enkrat ena deklica tu na tem forumu bila pametna, da lahko točno čuti, kar drugi čutijo doživljajo - no seveda, nisva prišla skupaj, četudi ji je bila omenjena ovira gena. No potem imamo ugodje in neugodje, kjer je vsota neugodja večja kot vsota ugodja. In potem imamo Boga. Dovolj razlogov, da smo pesimistični, razen, če zavest kot cilj izločimo in jo označimo kot pripomoček - potem smo svobodni pesimizma, ker se začnemo zavedati obstoja sveta in pridobimo moč za ustvarjanje sveta. No tako - in kako lahko človek gleda v nebo in pravi - kakšen Bog je ?

Ful smešna youtube serija o Bogu http://www.youtube.com/watch?v=UaZDcS-rMf4&feature=relmfu

No dotaknil sem bom samo tistega dela, ki vsaj približno zgleda uravnotežen ali normalen. Jezen si ampak tvoja jeza ne bo spremenila mojega načina in razmišljanja = v prazno trošiš dobro energijo. Lahko se potrudiš še enkrat, pa bom komentiral še ostalo. Kaj pa absurdna logika ? Recimo paranoidne osebe imajo povsem svojo logiko, ki se jo da opazovati, opisati, razvrstiti, vzročno – posledično umestiti. Celoten miselni model paranodine osebe je skregan z logiko – je nelogičen in absurden vendar ima svojo absurdno logiko. S kompliciranjem je pa tako, da nisem jaz tisti, ki je kompliciran ( ki komplicira ) niti svet. Svet je kompleksen in težko razumljiv – jaz se samo poizkušam prilagajati kompleksnosti sveta. Upam, da mi sedaj ne bo potrebno razlagati zakaj je svet kompleksen.

Ni bilo površnosti iz moje strani. Izpostavil si točno tisto kar jaz razumem kot površno in linearno. In tudi, če ima logiko to nikakor ne pomeni, da primerjava ne more biti absurdna – skratka povsem sovpadaš z mojo sliko o površnosti in linearnosti, kar je seveda ponovno bilo potrjeno z zadnjim stavkom ( torej s tvojim pisanjem, da logika izključuje absurdnost ). Seveda nikjer nisem napisal, da koncept o Dedku Mrazu preneha obstajati, če JAZ ugotovim, da so mi starši kupili darilo. Sem pa napisal, da preneha obstajati brez staršev – torej brez vseh staršev, kar je seveda potrebno razumeti skozi vlogo starša, ki vsako leto odigra Dedka Mraza s tem, ko zavije darilo. Brez igranja vloge Dedka Mraza iz strani staršev koncept o Dedku Mrazu umre, enostavno, ker ga igralci koncepta ne oživljajo več. Sedaj pa preden odgovoriš vse skupaj mirno preberi, 1x ali večkrat globoko vdihni, pojdi na sprehod malce premisli in potem kaj napiši. Torej nekaj kar ne bo posledica čustvenega afekta, ki vidno omeji delovanje tvojega razuma in ga pahne na nivo prostaškega internetnega izražanja.

Ne strinjam se, da starši sami po sebi niso dokaz neobstoja božička – ker so. Če se ne strinjaš jih vprašaj koliko so darila stala in tudi to ali je kdaj kakšno darilo že bilo 'pod smrekco' preden so oni dodali svoja darila… ; ). Nečesa tako neposrednega z Bogom enostavno ne moreš doživeti. Skratka ne verjameš v Boga, tako kot kristjan pač verjame v Boga – z drugačnimi razlogi potrjuješ drugo plat istega kovanca. Lej ne narobe razumet. Gre enostavno zato, da je moje stališče in razlaga preprosto drugačna – kot rečeno je za moj koncept o Bogu vaša površna, posplošena in pridobljena z linearnim razmišljanjem – no če ne drugega vsaj dokazovanjem. Iz podobnosti ene linije ( fikcija ) potegnete argumentacijo za vse domišljijske elemente – s tem, da se vam nekateri izognejo na zelo preprost način – so izvor fikcije -> in s tem so že ločeni od osnovnega elementa vaše argumentacije. ( sedaj berem, da je tudi PsicoMagico izpostavil podobno ) Torej kaj ima mama ( torej starši ) tle veze. Veliko in še več in skoraj vse. Dedek Mraz ali katerokoli bitje, ki nosi darila brez staršev neha obstajati. Bog s tem ne neha obstajati niti ne začenja obstajati. Tudi pri otrocih, ki darila ne dobivajo od lastnih staršev jih dobivajo ravno s tem razlogom, ker jih ostali otroci dobijo od staršev. Torej 'ni staršev' = 'ni Dedka Mraza'.In zatorej 'ni staršev' ≠ 'ni Boga'. Vzroki in posledice. Vprašanje je torej – kaj moramo odvzeti, da Bog neha obstajati ? Bo sedaj ja jasno zakaj Dedek Mraz in Bog nista primerljiva.

Legitimno ni razmišljanje, da predvidoma izmišljeno podobo predstavljaš kot dejansko izmišljeno podobo v kolikor za to ni dokazov – Bog je in za realnega človeka ostaja abstrakten pojem, ki je lahko ravno toliko resničen kot je neresničen. Za razliko od Boga je Dedek Mraz je povsem dokazljiv brez večjih problemov vsakemu posamezniku in otroku. Meni osebno se je dokaz ponudil, ko je mati zjutraj zavijala darila, ki sem jih nato čez 30 min odpiral. Še vedno se jasno spomnim čistega jasnega jutranjega dneva, ko sem stopil in pokukal v dnevno sobo – sonce je prodiralo skozi luknjice spuščenih rolet in skozi hišni prah so rezali sončni žarki ter pritajeno oranžno, rumeno osvetljevali mračen prostor, kjer je na sedežni mati pripravljala darila. Samo tiho sva se spogledala in odšel sem nazaj v svojo sobo. Meni osebno je primerjava izmišljenosti Dedka Mraza in Boga naravnost absurdna. Takšno razmišljanje je kot izenačiti - umor iz koristoljubja, umor iz strasti, umor zaradi neprištevnosti, umor iz malomarnosti itd … Res je, da gre v vseh primerih za umor vendar so okoliščine povsem različne in zato zahtevajo različne obravnave in pristope opazovanja in razsodbe. S takšnim posploševanjem samo črno na belem razkazuješ fanatično omejenost tvojega ateizma. To pomeni, da se ne čutiš sposobnega si odogovriti na to vprašanje in se zato vzdržiš odgovora in razmišljanja v to smer ?

To niti ni tako slabo. Očitno se v svojem približevanju Bogu približujem takšnemu, ki je podoben tvojemu. Vsaj na prvi pogled. Ni potrebno pisati, da je Bog samo eden. Ima neskončno obrazov ampak kateri je tisti pravi ? če sploh ... mogoče ta, ki se ob ' če sploh ' ujezi ? Ali pa mogoče ta, ki se ujezi ob 'to niti ni tako slabo' . Vsaj v tem s strinjava (tudi midva), da si pekel povzročamo sami – verjetno, ker smo pač takšni umetniki kot smo …

Takšno razmišljanje je podobno razmišljanju '' kar se čuti dobro, je dobro – je dobro tudi po naravi ''. – izenačevanje, linearno sklepanje. Dedek Mraz je v svojem opisu, lastnostih, izvoru, pojavnosti itd. povsem drugače zasnovan kot Bog. Zatorej ne moreš na mesto 'Bog' vstaviti 'Dedek Mraz'. • Kakšna pa je moja pozicija ? Moja opazka je šla predvsem na tvojo, da mora vernik ohranjati svoje prepričanje v obstoj Boga. To lahko reče samo ateist ali obratno boga-veren človek za ateista. Obema je nerazumljivo – kako lahko misli/verjame , da …. ? Zame ne eno ne drugo ni nerazumljivo. Dejstvo pa je, da mora sleherni od nas biti sposoben miselno vzdržati svoja prepričanja, mnenja, mišljenja itd. , ko so izzvana od zunaj. V tem smislu je tako ateizem kot vera v Boga bitka. Varno v svojem notranjem svetu neizzvan pa ne in ne drugi nima problema s svojim prepričanjem o svetu – zakaj bi ga imel ? ko pa mu ga ni potrebno razlagati drugim. Sedaj se mi je posvetilo, da si izhajal iz svoje varne pozicije – ampak zakaj bi pri veri v Boga bilo drugače ? In enako kot za Dedka Mraza - primerjava zmaja v garaži z Bogom, je površna. • Ok, tisto od hobija sem že povedal zakaj mi ne potegne. Hobi je aktivnost in ne neaktivnost. Kar pa se tiče ' prisilne opredelitve ' ateista zaradi teizma mi pa zopet ne potegne, preprosto zato, ker bi ateist lahko mirno vztrajal naprej, da nima mnenja o Bogu in zatorej nima vere v Boga. To bi bila njegova edina opredelitev. Ampak ali kdaj slišimo kakšnega ateista reči – mogoče Bog obstaja , mogoče ne obstaja ? Ali kdaj kakšen ateist izkaže svojo lastnost, da mu prosto notranje gibanje od možnosti obstoja Boga ( bog obstaja ), do možnosti neobstoja Boga ( bog ne obstaja ) ne dela težav in ovir in mu nasploh ne predstavlja problema ? Tihi ateisti ( ki niso bili izpostavljeni vprašanju o Bogu ali pa zanikajo zmožnost presojanja o tem vprašanju ) in izrecni ateisti – tisti, ki se opredelijo ' ne verjamem v obstoj Boga ' ali pa ' ne priznavam obstoja Boga '. Večina ateistov spada med izrecne ateiste vsaj po mojem poznavanju. S takšno opredelitvijo pa so že sprejeli igro vernikov v Boga -> postali so verniki v neobstoj Boga. Potem, če te prav razumem spadaš med tihe ateiste ? Ali ni potem naslednji logičen korak, da iz tihega ateista človek preide v gibanje med ' bog obstaja ' in ' bog ne obstaja ' in v samo-izpraševanje znotraj enega in drugega stanja. In kolikor jaz vidim je to edino naravno stanje, ker človek v svoji majhnosti ne more spoznati odgovora na to vprašanje. Lahko ga le doživi – vendar je v vsakem primeru to doživetje podvrženo omejenosti našega uma. En primer bi bile zelo preproste slikovne iluzije v katere se z lahkoto zaplete naš um ( možgani ) drug primer pa je placebo efekt . Seveda je takšnih primerov več. In kaj je drugega kot skromnost in resnicoljubnost, če človek ne začne prepričljivo verjeti v eno ali drugo stanje o naravi obstoja? Razen seveda, če ga nagovori Bog na način, ki jasno pokaže njegov obstoj. V vseh drugih primerih človeku ostane le resnicoljubnost brez laži in skromnost ( zavedanje o svoji majhnosti ). Vse drugo je meni aroganca in prostaškost naproti veličini, ki nas obdaja.

Tu se motiš. Verniku ni treba biti aktiven, da ohranja svojo vero ( čisto nič se mu ni potrebno truditi ). Zanj Bog pač je in v tem ni nobenega vprašanja in dvoma. Vernika definiraš iz svoje ateistične pozicije in zatorej razmišljaš, da mora on versko prepričanje ohranjati – projekcija. Vprašanje zakaj ne verjameš v bistvu samo preverja razmišljanje, mnenje, idejo … '' ne verjamem v boga ≠ verjamem, da ne obstaja ''

..sej veš kak so, ane : )))

Torej prepričanje, ki obstaja na ravno tako krhkih in nedokazljivih postavkah kot Bog ?

Ne verjamem v boga ≠ verjamem, da ne obstaja ? Zakaj ne verjameta ? Ker ni dokazov, razlogov, da bi verjela = ker ni dokazov, razlogov za njegov obstoj ? Verjameta, da ne obstaja ? To menim, da je prvo razločevanje, ki bi ga morali eden drugemu v tej debati razložiti ali vsaj opredeliti ... vse drugo je pred tem nesmiselno. Zanimivo vprašanje : ). Bog stoji ob meni, ko si s skret papirjem brišem rit, ko moja roka s papirjem obriše anus in rinček, ko previden gib nežno stimulira erogene točke v bližini zadnjika, da je ta nujnost kar se da prijetna in se ob tem dogajanju počuti naravnost človeško. Bog kot tak razume mojo človeško naravo in jo čuti, razume moje trpljenje in dvome, moje čustvovanje, prav tako razume mojo aroganco in ignoranco in tudi obliko mojega celokupnega ustroja – vse o meni – ker je Bog. Kaj čem povedati ? Nisem ne vernik, ne ateist. Ne morem imeti ateističnega stališča do grških bogov kot tudi ne verskega. Zame so in niso – moj um se lahko prosto premika med stanji 'so' in 'niso'. Lahko se ukrivlja in ob tem trpi, čaka, da njihov bes in volja izgine ali pa se jim upira in jih zavrača kot absurdnost – vendar vsa ta notranja aktivnost samo potrjuje njihov obstoj – vse dokler si nisem sposoben vrniti prostega gibanja med 'so' in 'niso' med 'obstajajo' in ne obstajajo' vse dokler si nisem sposoben povrniti miru z njihovim obstojem in neobstojem. Ob tem sem lahko do skrajnosti beden, patetičen ali pa opogumljen, vzvišen in podprt v njihovi mogočni prisotnosti – večinoma pa jih niti ne čutim, ne vidim, ne dojemam, ker so v moderni človeški zavesti to od preteklosti pozabljeni Bogovi. Drugače pa je z Bogom – s tistim, ki ima takšno zmožnost in širino, da se ob meni lahko počuti nadvse človeško in normalno. Ali torej verjamem v boga ali ne ? Ti '' ne verjameš v boga '' jaz pa tega ne morem izreči kot tudi ne morem izreči '' verjamem v boga '', pa če ravno prehajam iz vernika v ateista in izrekam ravno te stavke. Tukaj pride v vpoštev ; '' velike reči zahtevajo, da o njih molčimo ali pa govorimo z veličino: z veličino, se pravi cinično in nedolžno'' Pomensko nerazumevanje - mešanje hrušk in jabolk. Hobi označuje aktivnost. Ne početi nekaj ni aktivnost.

Glede nato, da si že opredelil za katero interpretacijo boga gre – krščanskega, če se ne motim, potem si verjetno tudi seznanjen, da gredo vsi, ki ne verujejo v Boga v pekel = Bog zahteva vero, druga možnost je pekel.