nimbus

sem se takoj vprašu kaj to pomeni vojna in kakšna varianta le-te je svetovna. zdej, tiste taprave, ko je glavni moralni imperativ posiljevanje žensk in otrok, največji dosežek pa ko v nedolžno vas spustiš ene par napalmov, te vojne trenutno mogoče res ni, čeprav zlo daleč nismo. v zadnjem času poslušamo zelo smešna in zelo bedna pojasnila za vzroke teh tapravih vojn, čeprav se jih argumentira s prividom demokracije. ampak tudi potem, ko ti vzroki padejo, se posthumno ugotovi, da niso držali, da so bili nebulozni prividi agresorjev oz. izmišljeni povodi za druge, rensićne vzroke, je nam to vsem pač kaj malo mar. naša hiša pač stoji na suhih in trdnih temeljih in dokler lepo plačujemo davke in se zjutraj, sicer malo bolj kislo privlečemo na šiht, nas tut oblasti pustijo namiru... še več, na vsake štir leta nas celo pohvaljo in nam govorijo kako vse cveti okoli nas. tako, da s takimi odnosi ne mormo druzga pričakvat.

popravek: tisto sem s fichtejem zamenu. on je šel l. 1806 iz berlina v konigsberg

zdej, za kaj točno je bil, tega ne vem. se mi pa zdi, da je prusijo l. 1806 osvojil napoleon in da ga je hegel celo občudoval, ko je vkorakal v "eno" nemško mesto saj je v njem videl manifestacijo pač tega absolutnega duha. ampak po drugi strani sem pa spet zasledil, da je s svojimi predavanji "skliznu" iz berlina, ko je padla prusija. ker po svoje je častil nemški narod. hočem se pa navezat na žižka. njega poznamo predvsem preko njegovih lacanovskih razlag sveta. ampak še preden je on lacanovec je veliko bolj in predvsem heglovec. a si gledu film "žižek!" ga maš na video.google.com... hecno, najboljše stvari so v kapitalizmu zastonj. za cheap-shit moraš pa drago plačevat. anyway... to sem večkrat zasledil in tudi sam omenja. ko ima npr. predavanje na neki južnoameriški univerzi zaključi govor z gesto, da "... nevertheless we don't make history, we serve the histroy". v smislu absolutni duh poskrbi za vse in mi smo samo male figurice na šahovski deski. če greš pa še naprej v psihoanalizo potem se pa sploh lahko odpoveš svobodi. sej po drugi strani, če si nalijemo čistega vina, vsa sodobna znanost podpira ravno determinizem. hamiltonove in lagranževe enačbe v klasični mehaniki niso nič drugega kot heglov svobodni duh ali pa drekec-pekec ene zahojene tercijalke. čeprav je svoboda jeba... po heglovi dialektiki tega vsepresežnega duha postanemo svobodni ravno takrat, ko se od tega absolutnega duha distanciramo, on uporablja izraz subjektivizacija. šele takrat, ko nismo več potopljeni v Vse/Eno, se osamosvojimo in s tem ko prepoznamo tudi druge samopresegajoče subjekte nasproti nam, postanemo svobodni... ugotovimo, da lahko počnemo kar nam paše, tj. edine prepovedi in zapovedi si pišemo sami sebi. zdej, kot sem že omenil, lahko to beremo kot dosežek v evoluciji civilizacije in motrimo filozofijo zgodovine kot naprej odvijajoč proces, lahko pa to beremo kot obdobje propada, kjer se ego zaradi lastne slepote pogrezne v avtomotrenje, ki ni nič drugega kot maja, privid, slepota in beremo film nazaj. ja valda, bomo napisal še kej...

"To be an “I” is thus to be involved in an endless process of self-overcoming, a process which necessarily takes place in reciprocal interaction with other selfovercoming agents and in the context of a spatio-temporal, material world. Without such limits, there can be neither freedom nor selfconsciousness." Johann Gottlieb Fichte

ja, ful. sam sem pri heglu. um v zgodovini. v bistvu razmišljam, da mi je ukradu idejo. ko da bi sebe bral. čeprav je hegel dvorezen. o azijskih filozofijah piše včasih podcenjevalno, ker daje razum na piedestal. sam je hud anyway. in še napovedal je pravilno... kao, razvoj duha se začne na vzhodu, tam kjer vzhaja sonce in konča na zahodu. kitajska-indija-perzija-osmani-grki-rimljani-evropa-jamerika. lahka se upiraš na vse pretege... ampak to drži. ukvarja se pa s filozofijo zgodovine. se bere ko puter. kao, indijsci in kitajci še niso substanciirali subjektivnega duha nasproti absolutu in se počutijo Eno, povezani z vsem. po naše advaita vedanta, po heglu pa sicer rudimentarne začetek svetovnega duha na pohodu k svoji absolutni zavesti. naslednja stopnja je zaratustra in veliko kasneje muslima, ki so neglede na časoven razmik, na približno isti ravni. monoteizem, subjekt se že osamosvoji, vendar je še vedno klečeplazen nasprot absolutut. in tako naprej... bi lahko nadgradil Hegla... do amerike, kjer se subjektivni duh popolnoma osamosvoji svoje odvisnosti od absoluta, se zave svoje biti nasproti njemu, izstopi iz klečeplazne pozicije in se z občutkom osvojene svobode postavi na piedestal ravnanja kjer je sam svoj gospodar. zdej, vem... zdej sem konformističen. ampak heglovo opazovanje je čisto zadovoljivo, problem je le v tem, da on misli, da je nekaj bolje od drugega. da je kapitalizem boljši per se od indijskih kast, da je krščanstvo kot troedina resnica resničnejša od šive itd. in mi se tu povsem upravičeno lahko vprašamo ali se svet kot manifestacija svetovnega duha odvija naprej ali nazaj oz. kaj sploh to pomeni. (morm jest... še kej napišem)

najprej pogledam sliko, pol preberem "krasen izrek" in mi neki ni šlo skup. ali je za tebe to visoka bajta ali si pa bajukovec postal. ja... vse skupaj sloni na malem človeku. ampak če pogledaš so ti podporniki v človeški obliki v bistvu idealizirani, močni in povečani. in tudi s tem, hočejo ljudem, ki hodijo zjutraj sklonjenih glav v službo, dopovedat, da pa le ni tako hudo in slabo vestno služiti big brotherju. bereš kej žižka

everybody loves you here uuuhhhuuu... hipi scena

prej komentiru ko sem biu na polovic. šele zdele sem pogledu do konca. mater... se počutim, ko da bi me en "tavelk" črnc od uzadi ceu dokumentarec razvija misel o nevzdržnosti globalizacije, korporativizma, vojskovanja itd. na digitalni sceni v zadnjih dveh, treh minutah pa prikazuje domnevni uvid poslovneža, tajnice, brokerja, dušnega pastirja in ene pleh pi*ke, ko vsi spregledajo to "realnost" ko gledajo nekam gor. pol pa pokaže, da gledajo na tv na katerem vidimo screenshot vojaka, ki prav tako spregleda. ampak... na tv-ju pa na velk piše SIEMENS. god damn, god, god, god, god damn.... mislem... čist je zajebu stvar... čist, čist, čist. ker te stvari itak gleda predvsem folk, ki to že ve. no can do. no can do. poskrbu si je za penzijo zdej nas pa flanca. uuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuu... kake fore lega.

lepa slika... oni ribič uzadi me je zlo fasciniru dau pet zvezdic pa eno lunco

če znaš tale dokumentarc ponovit, maš narjen izpit iz makroekonomije I. jaz sem se svoje cajte to uču in moram rečt, da mi je blo zelo zanimiv ravno zarad tega, ker se mora človek res potrudit, da dobi celotni uvid in pol te strese. in tale k je naredu tale doku, se je res potrudu. lepo in nazorno pokazan. sam problem je nekej drugje. ljudje bojo še vseen raje laufal naokol ko kure brez glave, služili svojim suženjskim potrebam in igrali svojo vsakemu tako pomebno avto megasuperduper melodramo življenja. in mase ljudi sploh ni težko pridobit. kostanj, kuhano vino, ziske majat... vuala. težko jih je pa pridobit, da bi začel mal tuhtat. skratka, fajn doku. sam upam, da ne bo pol še zeitgeist 3 pa 4 pa... da se ne bi v neki dallas preusmeru. ker dva zanimiva dokuja še nardiš. pol je pa že jeba.

osho pa niče? a gre to skupi? men je biu niče zlo bliz k sem biu še mlajši, je pa res, da izmed vseh citatov pri meni še vedno drži prvo mesto (undisputed) hočem pa nekaj druzga rečt. zadnje cajte malo bolj spremljam cnn in tuje medije zaradi dolgo pričakovane globalne krize, ki jo naši mediji pokrivajo poptvejejevsko. mislem da je ravno na 24kur izjavu, da so pa tut pozitivne strani te krize saj je nafta padla na nevemkolk dolarjev. očitno je glavni kriterij poptevejevskih novinarjev beli zobje. ampak anyway... tako sem obtičal pred oddajami kot je npr. cnn late edition in mi vmes nabijajo, seveda, ameriške volitve. in opažam naslednjo stvar... ki jo prej nisem tako očitno. vedno se soočata obe strani, tj. pri vsaki temi je predstavnik demokratske in predstavnik republikanske stranke, največkrat preko video konference in to predstavniki lokalnih ali metalokalnih ravni. ampak kaj prav bode v oči. najprej to, da je med temi politiki veliko žensk. ok, ženske rade govorijo, jezik jim teče, prav, naj se grejo politiko. ampak to še ni vse. večina republikanski predstavnic je kot po nenapisanem pravilu oblečena v neko staromodno, konzervativno držo, ženske spadajo v zgornji srednji oz. spodnji višji starostni razred, malo vožene, ne barvajoo si las, uporabljajo umirjene barve in nikoli, ponavljam, nikoli ne kažejo dekolteja. po drugi strani so demokratske predstavnice same prave mrhe. zgodnja trideseta, obvezen dekolte, spogledovanje s kamero, obvezna mehka in napeta koža, iskrive oči itd. bla bla bla. človek se prav težko osredotoči na vsebino. potem je pa še preudarek na načinu diskurza. drug drugemu mečejo precej težke besede v obraz in se pri tem neprestano smehljajo in to meni ne gre v račun. ne predstavljam si, da bi lahko polagal nekomu prilično težke obtočbe (že samo na jezikovni ravni) v naročje in se pri tem smehljaj. če bi bil pošten bi se te besede odražale tudi fizično na mojem telesu. recimo namrščen in osredotočen pogled, udarjanje po mizi, razbijanje stolov itd bla bla bla, ampak ne, oni se igrajo prav tisto politiko... saj vemo, da je to le nastop za na kamero in da smo vsi skupaj le stanovski kolegi, ki opravljamo svojo navidezno funkcijo črednega pastirja. tako pri njih prav nič čudno ne izzveni besedni dvoboj, ki se konča z osebno žalitvijo in zaključnim "nice talking to you". za njihoe standarde je en časopis po betici null koma jozef. a ta agresija, kot bi rekel naš psihoanalitik slavoj, je precej subtilnejša, čeprav nič močnejša, vso svojo intenzivnost pa izraža ravno s tistim narejenim/umetnim nasmeškom. to je poljub morilca. torej, če sem že začel z ničejem potem lahko z njim tudi končam. ne z njim osebno temveč z mislijo o morali. kljub temu, da je večinska morala koristoljubna ali v smislu večine ali v smislu vladajočih, verjetno večin aizmed nas sprejema nek moralni minimum. in ta moralni minimum spada pri američanih prav v temelje, globoke fundamente njihovih ogromnih stavb, ali kot je je nekoč izrazil precej pronicljiv človek in sicer: higher the buildings, lower the morals. amen

to je zato, ker ne razumeš nezavednega. in ker ga tudi jaz ne ti dam čisto praktični primer. trdim, da je vsak posameznik tako racionalen, da ob predpostavki "normalne" zavesti in "normalnega" zdravja vedno izbra pivo za pet in ne sedem evrov (piva sta enake kakovosti in povzročata enako zadovoljstvo). trdim pa tudi, da družba kot celota teh posameznikov nezavedno z namišljenim zavednim racionaliziranjem vedno izbira piva po sedem evrov. klasičen primer za to je odnos do okolja, vojne, taborišča itd. če posameznega človeka postaviš z nekim orožjem pred drugega - potencialno žrtvijo... bo v "normalnih" razmerah nepripravljen ubijati, uničevati okolje itd. bla bla bla. pod določenimi pogoji, tj. s pomočjo namišljeno zavedne racionalizacije ali z drugimi besedami ideologiziranjem in dogmatiziranjem, se ta odnos plenilca-žrtve, gospodarja-sužnja totalno spremeni. zato so tudi vse družbene institucije FIKCIJA in plod človekove domišljije. so ena izmed n-možnosti in ravno po tem se ločijo od institucij narave. jabolko bo vedno padlo po zakonu gravitacije, vsaj dokler na ne požre kakšna črna luknja... institucije po drugi strani pa tudi. no, ampak če zapustim področje nezavednega in se obrnem na popolnoma splošno sprejeto materialistično razlago sveta in univerzuma. tudi v tem primeru se družba drugače obnaša kot vsak posameznik zato in to tako drugače, da je vsak posameznik na slabšem ali če hočeš, je skupna koristnost nižja od maksimalne. že s tem, ko ti predpostavljaš, da si v družbi, se obnašaš drugače. lep primer je zapornikova dilema, ki je tu na kratko očrtana. kakorkoli že obrneš ali se giba žoga zato, ker jo brcne noga ali zato, ker jo giba absolutni duh, če se strinjava o minimalnih pogojih Dobrega za blagostanje človeštva in če odpreva oči ali se celo odpraviva v svet z namenom, da ga opazujeva in dobiva neke ahraične, nezbirne podatke o njem, ko jih urediva in opraviva sintezo, po mojem skromnem mnenju, ki je seveda lahko popolnoma napačno in po vsej teoriji relativnosti predvsem trenutno, prideva do ugotovitve, da se posameznik obnaša (ob zgoraj navedenih predpostavkah) racionalno, družba kot zbir slednjih pa ne. in to je problem politikov. vedno ko skuša kakšen "down to earth" politik spočeti nekaj razumnega in pri tem kot svoje orožje uporablja slednje in apelira ravno na razum volivcev... vedno naleti na vakuum. he literally hits the wall. BANG. time's out. over. pol pridejo pa politikanti.

bog daj, da boš znala furat u lajfu sama, če bo to treba inteligenca ima s čustvi zlo mal skupnega. čustva so pomembnejša. jaz osebno bi takoj zamenjal malo tiste surove, hladne in kategorične inteligence za malo več čustvene uravnoteženosti. tko, bi naredu pros and contra, razdelu faktorje, podelu ponderje, odvod funkcije je nič => max. harmonilčne sredine itd. bla bla bla... in to vse sam zato, da bi na konc lahka izdavu LJUBIM TE. raj kar grem...

ravno ko se pogliham na neko minimalno tolerantnost do fenomena RKC in njenega erscheinunga na tem koščku rodovitne zemlje me vedno nekaj totalno zabije, da se potem spet za nekaj časa totalno uprem sami misli na veliko črko R. enostavno celotna bit se upre. tudi, če bi se hotel prisiliti, da pa nekako le bi kazal zobe, kimal in se komformistično smehljal, bi bilo to že samo čisto fizično povsem neizvedljivo. danes se peljem po eni izmed okoliščih vasic. šel sem lovit sončni zahod, zvezdo večenico in še nekaj podobnih zadev in se peljem mim farovža, kjer imajo na oknu učilnice s tistimi čudnimi steklenimi umetnijami napisno. "DELAJ IN MOLI" fak... to preberem... men se je sam film odvrtel. pa sej to ne more biti res. kakšen človek bo hodil tja po skrivnostne napotke življenja čeprav imam veliko raje apolonično kot dionizično naravo in sem sam vse prevečkrat suženj prav slednji, mi je v misel vrtal en in isti besedni zlog: Menschliches, Allzumenschliches x!x

finančni sistem se podira. izmed vseh se najbolj čudijo prav finančniki. to je skor tko, ko da bi gozdar zažagu v drevo in se do tokia čudil "poglej ti zdaj to... drevo je padlo".

ti kar... se bom vsaj smeju ko bom novice brau

kaj, a zdej si tudi ti postal samostojni raziskovalni "youtube" novinar

nikjer v naravi ne najdeš popolnega kroga in popolnoma ravne črte. vse to so naše ideje. po dekartu so vrojene, po humu induktivno spoznavne, po kantu kategorizirane, po kakšnem sholastiku pa neposredno od Boga dane. najboljši približek ravne črte je morski horizont. in nikol nimam enega velikega ravnila, da bi to preveru. ampak tam sredi morja, ko se oziraš na vse strani in ničesah ne vidiš... imaš res občutek, da se čas ustavi. ker čas ni drugega kot zavestno spremljanje dogodkov. le-ti so pa spremembe stanja stvari (v času). krožni argument... čas definiram s časom no, enak občutek dobiš v puščavi. zato so puščave tako rajcig.

sam bi brez težav živel ob morju. mislim, resnično, resnično vam povem... ob morju so najboljši placi za artikuliranje misli ter za ukvarjanje z lastnimi in vesoljnimi ter občečloveškimi zadevami. nič, nič, nič... z mirno modro neskončnostjo, južnemorsko vetrovno simfonijo, lačnimi galebi in razprostrtim nebesnim obokom. vid je človekov najpomemnejši organ. ko gleda človek v neskončne daljave so prav takšne tudi njegove misli. neskončne, nepredvidljive, večne... včasih poželjive, včasih asketske, velikokrat treznim nedoumljive in nepredstavljive. hoditi... hoditi v tej edinstveni priložnosti, si z rokami pomagati pri artikulaciji, pozabiti na neposredni okolni svet in... govoriti. govoriti na glas. lahko, da nas kdo sliši, ampak saj nas nihče ne razume. zato se gledaš in se smejiš... pristnejše komunikacije ni. razmišljam, da bi človek le lahko bilo srečno bitje saj se lahko poleg orgij žretja in pitja, avtomatskih libidalnih razuzdanosti, poslužuje še mentalno-razvratniških partijev. sam da buta... butabuta. verjetno pa vsa ta doživljanja z vsakodnevno navado počasi zgubijo svoj pristen dušni vtis in je vseeno bolje obiskati takšne kraje na vsake toliko kvatrou. po duši sem vseeno hribuc, moje misli bi ob stalni neskončni širjavi kmalu postale malone prazne in bi se vrtel v krogu. pogrešal bi strmine in prepade, kjer bi se lahko ganjal ter vrhove in planine kjer se radostil. človeku je okolje v otroštvu neposredno privzgojeno.

ammm... sej je dobr ko človek bere dobre knjige, ampak še boljši občutek je pa to goro knjig zamenjat za zvezdno nebo.

oči mam rdeče na dilo, možgani ne sprejemejo niti bita infortmacije več, pa sej zlegnil bi se v kot, pa vem da moram že takoj vstat.

ja, sej sem biu kar veseu. sam me cajt preganja in ni blo cajta sploh za veselje sploh. možgani shiftajo misli z levo na desno, da vse uredim v nič časa z minus nekaj sredstvi. ampak, da se navežem na zgoraj... zanimivo kako stvarstvo deluje, kajne

osem Bog JE