Boudika

Film To so gadi je zame legenda, pa še nekaj takšnih bi se našlo. Je pa res, da je kakšnega četrt stoletja modernejši od Vesne. V bistvu sem samo postnila svoje vtise, ni bilo razpravljanje o najboljšem pa najslabšem slovenskem filmu (mogoče me je samo presenetilo, da bi nekomu Vesna med celotno bero slovenskih filmov pristala na dnu gledljivosti). Drugače namensko nobenih filmov ne gledam večkrat - se mi pa zato zgodi, da slučajno kakšnega ujamem večkrat, pa nikoli od začetka do konca. Žanr romantične komedije mi sicer ni preveč blizu. Sem se ravno spomnila na ta post, ker naj bi šli gledat Planet samskih (avtor Pisem Sv. Nikolaju), tudi zelo hvaljen. Mogoče ga bom šla gledat čez petdeset let (ob optimistični predpostavki lastne dolgoživosti http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png in nadaljnjega obstoja te civilizacije in tehnologije).

V bistvu se dogaja po osamosvojitvi Slovenije slednje: delno razcvet trga, delno pa neusmiljeno ekonomsko plenjenje in razslojevanje s spremljajočo neoliberalno indoktrinacijo, delno razgrinjanje tudi temnejših in tabuiziranih plati vojnega in povojnega obdobja (k temu razgrinjanju so veliko prispevali tudi nekdanji partizani in komunisti), v veliko večji meri pa se dogaja historicid - popolno pervertiranje zgodovine, uničevanje kolektivnega spomina in kolektivnih simbolov oz. kriminaliziranje ljudi, ki delijo ta kolektivni spomin in simbole. Imamo del politike, ki vsebinsko ni sposobna prinesti nič konstruktivnega, ki parazitira zgolj na kritiki in demoniziranju bivšega sistema in se medijsko razrašča s svojim populizmom. Ki nenehno poustvarja demone preteklosti, ki so bili v veliki meri že preseženi ali pa vleče občutljive teme človeške ranljivosti v politično areno in jih zlorablja za najbolj nizkotne cilje. Mi neoliberalizem že imamo, živimo ga v največji možni meri - torej ne rabimo opozarjati na nevarnosti socializma, ampak na napake v sedanjem sistemu. Kritike socializma so ukvarjanje s preteklostjo, kritiziranje nekaj desetletij starega režima se ne dogaja zaradi strahu pred zdrsom v neko novo obliko diktature, ampak zaradi poskusa utrjevanja oblasti in indoktrinacije, ki naj bi ljudi naredila voljnejše za sprejemanje siromašenja in izgube pravic. Vsa ta vprašanja je težko spravit v črno belo škatlo delitev na levo in desno. Vsak sistem bi se moral vrednotiti glede na trenutni položaj in kontekst. Kritike socializma in zamolčanih tem so bile v prejšnjem sistemu stvar poguma in razumevanja časa. Kritike istega danes so v večji meri stvar manipulacije, zlorabljanja in boja za oblast.

V bistvu je zelo inteligentna, samo če razumeš, da gledaš žanr lahkotne komedije. Če hočeš globoko psihološko dramo, to ni to.

Sem pa gledala našo Vesno zadnjič - tudi tokrat mi je ni uspelo pogledat od začetka do konca. Je pa fajn gledat znane predele Ljubljane, pa ljudi, ki so se nekoč v Ljubljanici celo kopali (saj je celo Jankovič nekaj obljubljal, da zadeva spet oživela http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png). V glavnem - luškan film, za moj okus boljši od večine sodobnih slovenskih filmov http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

Zgleda, da mi je zbrisalo odgovor. Smo šli tudi mi vmes v bolj sproščeno vzdušje, kjer se je posedalo ob Ljubljanici na pijački in gledali ognjemet http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smesko.gif Prelet smo pa še gledali na Kongresnem trgu - mogoče še najboljši del http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smesko.gif

Problem je v tem, da smo brez močne povezanosti lahek plen z vseh strani - mi oz. posamezne nacionalne države ali različne nacionalnosti, ki se lahko zapletejo v medsebojne spopade. Že videno. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/unsure.png

V petek smo bili na proslavitvi dneva državnosti. Mogoče sem šla s pričakovanji, da delim potrebo po skupinski poklonitvi lastni domovini, morda s spominom na neverjetno vzdušje skupne pripadnosti pred 25 leti in upanja, pričakovanj in optimizma. Ne vem, kaj sem pričakovala. Morda tudi s spominom na proslavitev vstopa Slovenije v EU. Ampak vrste, ki so se vile pred vstopom na Kongresni trg, varnostniki, policisti, varnostne kontrole pred vhodom (ki so me spominjale na nedavne varnostne preglede na letališčih), odsotnost nekega pravega vzdušja med množico - vse skupaj začinjeno s skrbjo zaradi izstopa VB. Ni bilo tisto pravo. Več sproščenosti je bilo v gneči ljudi, ki so posedali na pijači ob Ljubljanici in usmerjali svojo pozornost v druge sfere. Predrugačeno, zelo predrugačeno.

S svojimi komentarji in zlonamernostjo ljudje največ povedo o sebi. Menda naj bi tukaj presegali črno beli svet predalčkanj in delitev Slovenije na desnico in levico? Tale komad ne izraža mojega odnosa do vključevanja/izključevanja v/iz EU (močno dvomim, da tudi levičarskega), je bolj izraz občutenja nekega procesa in manj razlogov za zadovoljstvo z doseženim. EU je šibka, polna problemov in njena razgradnja s potencialnim vzponom nacionalizmov ogroža stabilnost tega področja. ZDA krepi svoja oporišča v Evropi. Rusija bi se veselila izstopa vzhodnoevropskih držav iz EU. Kruta situacija. Je pa razlika med idealiziranim in nekritičnim sprejemanjem delovanja EU in reflektiranjem tega, kar se dogaja in zaradi česar EU sploh je šibka. Konstruktivna kritičnost je potrebna, če se hoče reformirati, najti svojo moč, nekaj ponuditi svojim članicam. V nasprotnem primeru se bo razgradnja nadaljevala in groza me je možnih posledic.

Sicer je v zdajšnji situaciji tale spodnji komad nevarno antiEU naravnan, ampak takrat je imel kritično ost https://www.youtube.com/watch?v=tIUnIgnkYXo

Tako se je danes poznala sprememba vremena na sleherniku, ki sem ga srečala - vsak - kako je lep dan danes - ves ožarjen, zgovoren, poln dobrih vibracij, res tak poseben dan http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/love3.gif

Bomo šli pa na limonado al pa pir (če komu prvo ne sede) http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

Se ne strinjam najbolj. Mislim, da je Cerarjeva odločitev pravilna in kvečjemu preprečuje mešanje dreka. Eno je izkazati spoštovanje do vseh ubitih (vključno z urejanjem grobišč in popisom ubitih, pa tudi z odkrivanjem identitete storilcev), drugo je jemati zgodovino izven konteksta. Evropski parlament že ima spominsko ploščo žrtvam vseh totalitarizmov. Dokler ne bodo naši politiki obsodili na enakovreden način vseh izmov - vključno z glavno odgovornostjo okupatorja in odgovornostjo dela Cerkve za ščuvanje v bratomorno vojno, so takšne pobude zlorabljanje ubitih v politične namene. V vojni je bilo ubitih ogromno partizanov in veliko civilnega prebivalstva - si ti ljudje ne zaslužijo spoštovanja? Ti ljudje niso bili žrtev genocida? Ne razumem te sprevržene logike. Se bo njim kdo opravičil za vse trpljenje? Sem kritizirala nekoč Regovca, ker je bilo iz konteksta jasno, da ne gre ne za terapevtske, ne za etične motive. Se danes točno vidi posledice takšne manipulativne rabe zgodovine in kako politika vleče ta ista popačenja naprej. Je tu sicer krivda države, prejšnje in delno zdajšnje, da se te preteklosti ni razčiščevalo in iskalo odgovornosti neposredno vpletenih. Vpletanje vseh slovenskih državljanov, ki so bili sami žrtve genocida, v eno tako zapleteno dogajanje tistega časa - mislim, da je to zelo zgrešena pot. vsaj v takem kontekstu. Vodja slovenske delegacije Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu dr. Milan Zver je 1. februarja 2016 na predsednika Evropskega parlamenta Martina Schulza (S&D) in predsednika največje parlamentarne skupine v Evropskem parlamentu Manfreda Webra (ELS, CSU) naslovil pismo, v katerem ju poziva k postavitvi spominskega obeležja v prostorih Evropskega parlamenta, ki bi opominjalo na več kot 200.000 žrtev komunističnega genocida med in po drugi svetovni vojni v Sloveniji. Dr. Zver je oba predsednika pozval, naj po svojih močeh omogočita, da bi evropske inštitucije izkazale spoštljiv odnos do otrok, žena in mož, ki počivajo v več kot 600 množičnih grobiščih po Sloveniji, še posebej zato, ker je velika večina žrtev drugih narodnosti.

Dajem še vir z Zverove strani, tudi s priloženim odgovorom Schulza, ki pričakuje širšo javno podporo in dodelanost projekta (karkoli to v diplomatskem žargonu pomeni). Zver se zgleduje po spomeniku žrtvam sovjetskih deportacij iz baltskih držav, ampak tu se strinjam s Cerarjem in ni Cerar tukaj tisti, ki je ciničen, cinično je Zverovo poenostavljanje zgodovine. http://www.milanzver.eu/clanki/predsednik-parlamenta-schulz-predsednik-vlade-dr-cerar-nasprotuje-postavitvi-spominskega Na pismo dr. Milana Zvera se je v začetku meseca marca odzval predsednik vlade dr. Miro Cerar, ki je zapisal, da predstavlja pobuda dr. Zvera "popolnoma neutemeljeno obdolžitev Republike Slovenije in njenih ljudi". Po njegovem si »takšna zavajajoča pobuda« ne zasluži podpore Evropskega parlamenta. "Dr. Zver je namreč posredoval očitno sporno in zavajajočo pobudo za postavitev spominskega obeležja v prostorih Evropskega parlamenta, ki bi opominjalo na množične poboje na ozemlju Slovenije takoj po 2. svetovni vojn," je tedaj zapisal dr. Cerar. "Dejstvo je namreč, da so za množične poboje na slovenskem ozemlju po drugi svetovni vojni odgovorne tedanje jugoslovanske vojaške oblasti. To pomeni, da Republika Slovenija, ki je nastala leta 1991, ne more biti odgovorna za te žrtve. Še manj je zanje odgovoren 'slovenski narod', kot to namiguje gospod Zver v svoji pobudi," je tedaj cinično zapisal premier. Dr. Milan Zver je odgovoru na njegovo pismo dejal: "Ni dobro, kar se je zgodilo! Slovenska javnost se je ponovno razdelila na točki, na kateri se nikoli ne bi smela." In tisto, kar se zavestno in manipulativno izpušča pod pretvezo ustvarjanja sprave (dejansko pa ustvarja delitve naroda) je kontekst vsega vojnega in povojnega nasilja: http://www.mladina.si/46616/v_belo_gardo_so_novacile_zupnije/?utm_source=tednik%2F200911%2Fv_belo_gardo_so_novacile_zupnije&utm_medium=web&utm_campaign=oldLink Toda tudi nasprotna stran je brez sodnih procesov pobila ogromno ljudi. V Kozlarjevi gošči pri Črni vasi je bilo leta 1944 pobitih okrog 100 žensk samo zato, ker so bile v sorodu s kakšnim partizanom. Zagrebli so jih tako slabo, da so se celo Nemci zgražali, zato so ukazali, da jih izkopljejo in po krščansko pokopljejo na pokopališčih. V baltskih državah so bili Sovjeti okupator in povzročitelj zločinov, na eni strani imamo žrtev, na drugi storilca, na slovenskih tleh smo imeli okupatorje, sodelavce okupatorja in odporniško gibanje. Eno je pieteta do katerihkoli žrtev, drugo je enačenje teh dveh zgodovinskih kontekstov, ki je neetično in žaljivo do zamolčanih žrtev odporniške strani.

Hja, če pogledaš, da smo pod krščanskim križem kot ljudstvo izgubili samostojnost in začeli izkušati nadvlado, res ne vem, v kakšnem smislu nam daje hrbtenico?

Mislim, da to ločevanje po verskih simbolih ni tako črno belo. Mnogi ljudje spoštujejo vero, čeprav se izogibajo verskim ustanovam, mnogi pa so zaradi pritiskov okolja, konformizma ali česa drugega, del cerkvenega občestva, pa ne živijo svoje vere. Nekateri ljudje ne marajo določenih simbolov (kakršnihkoli), zato ker so jim jih preveč vsiljevali, ne zato, ker so jih z vzgojo zanikali. Kaj pa hočeš lepšega kot je morje, naš ponos Triglav in zvezde na zastavi, mene spominja na panteizem? A to ni zadosti za kleno identiteto http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png - ? A da bi bili s križem na zastavi bolj pokončni http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png ?

Meni se zdi kar težko sledit vsem tem bombardiranjem - tako ekonomskim kot ideološkim, potekajo pa istočasno. Vsakič zveš nekaj novega, hujšega. Drugače pa ja - kar sem omenjala zadnjič, da rinemo v vse večje razslojevanje - tudi če zaenkrat v nas še marsikdo vidi oazo pristnosti. Tisto pa tudi, hahaha - določeni politični krogi seveda razumejo in prodajajo revolucionarnost (in domoljubje) seveda na drugačen način

Ja, vem, da je beseda revolucionarnost danes (delno upravičeno) kriminalizirana, in v bivšem sistemu mi ni pomenila nič - ker je bila politično delegirana. V teh razmerah izkoriščanja pa dobiva novo vsebino. Ma, vidim zelo tesne vzporednice, če spremljam politične pritiske na vseh nivojih - od prevlade multinacionalk, lastninjenja naravnih virov, kriminaliziranja večjega dela civilne družbe - ne samo vstajnikov, protestnikov, tudi različnih aktivistov za človekove pravice do kriminaliziranja odporniških gibanj koloniziranih/okupiranih ljudstev (ne mislim razbijanja tabujev in navajanja zgodovinskih dejstev, ampak demoniziranje partizanstva, odporniških gibanj, itd.) Ravno to ja, če uničiš v ljudstvu tisto temeljno samozavest, tisti temeljni uporniški instinkt, ga lažje obvladuješ, koloniziraš, izkoriščaš. In ta ideologija gre zelo lepo z roko v roki s tem gospodarskim plenjenjem, ki ga doživljamo.

Drugače so naši vrli finančniki pripravljali ukrep, po katerem bi bolni prve dni bolniške ostali brez vsakega nadomestila plače. Ne vem, a je ta ukrep še v fazi preučevanja ali je že kaj dlje, v glavnem še ena zadeva, ki ti dvigne pritisk. Seveda te ukrepe predlagajo in forsirajo delodajalska združenja. Problem je v tem, ker že zdaj veliko ljudi hodi bolnih v službo, ker se bojijo izgubiti delovno mesto. Poleg ukinitve plačanih nadomestil za primere bolniške odsotnosti bi pa uvedli še možnost zasebnega zavarovanja za primere odsotnosti. Se pravi, urejajo dodaten posel zasebnih zavarovalnicam na račun ukinjanja pravic zaposlenih.

Ja, tudi mene bremeni, ko spremljam vse to politično dogajanje, ljudi, ki jih osebno poznam, ki so bili tarča teh desničarskih podtikanj in rušenj kvalitetnih kadrov in poplavo novih medijev, vseh na najnižji možni ravni, s potvarjanjem konteksta, s prirejenimi podatki, s primitivnimi ideologijami. Kot da ni že dovolj grozno, da je treba sanirati škodo, ki se je delala vsa ta desetletja, se je treba ukvarjati še s to rušilno strujo, ki ima najboljše obete, da pride na oblast, groza me je tega, kam rinemo. In ja, skrbi me. Stranka, ki naj bi se ji vsi smejali zaradi njenih izpadov in jo imeli za nepomembno, je prva kandidatka za oblast. In drugih to očitno ne skrbi. Gledam, kako se ustvarja ideologija, katere edini dosežek je, da se ukvarja s kritiko sistema, ki je že nekaj desetletij mrtev in z medijskimi linči. In kako se nas postopoma spreminja v vse nasilnejši proces. http://24kul.si/zakaj-slovenija-nima-kriza-na-svoji-zastavi-64-drzav-ima-na-svojih-zastavah-verske-simbole Torej kritike uporabe simbola rdeče zvezde in drugih simbolov bivšega sistema niso namenjene več demokracije, ampak zamenjavi ene ideologije z drugo. In širjenje sovražnega govora, ki se zdi zaenkrat stvar manjšinskega medija, ki pa postaja vse bolj glasno. Tu so kriminalizirani mnogi posamezniki in društva, ki se desetletja borijo za pravice žensk, ki so jim dali glas, ki so v razmerah demokracije ustvarili neko civilno mrežo, in tudi ta mreža se poskuša rušiti. Kam plovemo? http://24kul.si/ekskluzivno-kdo-so-clani-radikalnega-abortivnega-lobija-ki-je-odgovoren-za-splav-vec-kot-700000-otrok Naslovnica / Seznam članov abortivnega lobija, ki nasprotuje pravici do življenja nerojenih punčk in fantkov! http://24kul.si/img/galleries/2016/02-feb/5a3402670cd2c79181ffa11bd40136287a5e6079.jpg Silke Bercht, Sandra Bregar, Martina Černe, Mojca Dobnikar, Milica Antić Gaber, Tatjana Greif, Mojca Frelih, Živa Humer, Urška Jež, Barbara Kresal, Vesna Leskošek, Metka Mencin Čeplak, Tanja Rener, Jana Rošker, Renata Šribar, Mirjana Ule, Mojca Urek, Darja Zaviršek, Jelka Zorn, Dušan Keber, Irena Kirar Fazarinc, Mateja Kožuh Novak, Biserka Marolt Meden, Dunja Obersnel Kveder, Gabrijela Simetinger, Alja Adam, Emica Antončič, Dada Bac, Renata Bačer Slabe,Veronika Bajt, Sonja Bezenšček, Mitja Blažič, Emil Bohinc, Vesna Bukovec, Lilijana Burcar, Mateja Capek, Lev Centrih, Anja Cerjak, Polona Černič, Natalija Djoković, Katja Đogić, Dušan Dvorščak, Martina Ferfila, Božidar Flajšman, Jošt Franko, Andreja Gomišček, Anja Golob, Eva Gračanin, Natalija Gregorič, Danaja Grešak, Sonja Grizila, Ana Grobler, Marike Grubar, Kirsten Hempkin, Andreja Hočevar, Ksenija Horvat Petrovčič, Nina Hribernik, Tea Hvala, Vlasta Jalušič, Marija Javornik, Natalija Jeseničnik, Maca Jogan, Dara Jovanović, Tanja Kamin, Nada Kirn Špolar, Anja Koletnik, Mirt Komel, Nataša Koražija, Polona Kovač, Friderik Klampfer, Jasna Klančišar, Duška Knežević Hočevar, Nika Kovač, Mojca Kovač Šebart, Nina Kozinc, Barbara Krevel, Mojca Krevel, Gašper Krstulović, Dragana Kršić, Maja Ladić, Aleš Lamut, Maja Ličen, Zlata Ličer, Sonja Lokar, Žiga Knap, Amadej Kraljevič, Roman Kuhar, Tina Mahkota, Marjana Marič, Irena Matko-Lukan, Ana Makuc, Jasna Mažgon, Katarina Meden, Amela Meštrovac, Anja Mikič Crovella, Denis Crovella Mikič, Polona Mivšek, Brane Mozetič, Vita Nastran Janje, Tanja Oblak Črnič, Irena Rahne Otorepec, Klara Otorepec, Maja Pan, Zoran Pavlović, Elena Pečarič, Nina Perger, Mateja Petan, Brankica Petković, Petra Peterka, Tadeja Pirih, Dževada Popaja, Marisa Popovič, Katjuša Popović, Klaudija Poropat, Sabina Potočki, Arjan Pregl, Heidi Pungartnik, Jana Putrle Srdić, Barbara Rajgelj, Manca Raušl, Teja Reba, Klavdija Remškar, Zvonka Rener Primec, Nataša Resnik, Vito Robar, Darinka Rozman, Alenka Spacal, Zoran Srdić, Katja Sešek, Zoja Skušek, Ana Marija Sobočan, Jaka Sotlar, Tanja Skander, Boštjan Slatnar, Mitja Svete, Helena Šavc, Darija Šćepanović, Nina Šefer, Damijan Štefanc, Irena Šumi, Suzana Tratnik, Irena Tul, Zorica Škorc, Karmen Špiljak, Maša Šraml, Alenka Švab, Marina Tavčar Krajnc, Helena Thilakarathna Velikanje, Tadej Troha, Mojca Vah Jevšnik, Branislava Vičar, Boris Vezjak, Živa Vidmar, Tiva Vlaj, Goran Vraneševič, Lili Vučenović, Mara Vujič, Katja Zabukovec Kerin, Simona Zavratnik, Ana Ziherl, Tjaša Žakelj, Neva Železnik, Sabina Žnidaršič, Sonja Žorga; in organizacije: Čajanka z Roso, Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo, Društvo za nenasilno komunikacijo, Društvo za promocijo žensk v kulturi - Mesto žensk, Društvo Škuc, FPZ Z'borke, Društvo SOS TELEFON, Kolektiv ŠKUC – Kulturni center Q, Lezbično-feministična univerza, Rdeče zore, Študentsko društvo Sociopatija, Zavod Emma, Zavod Transfeministična Iniciativa TransAkcija.

Opažam fenomen kriminaliziranja vrednot levice ob hkratnem domnevnem zavzemanju za ohranitev prostega dostopa do naravnih virov in ustavitev širjenja interesov multinacionalk. Kdo pa bo ustavil interese kapitala - kar predstavljajo multinacionalke? Kateri politični del? Je težko razumeti, da so temeljna človeška občutljivost, socialna občutljivost, okoljska občutljivost, povezani? Noben problem, ki se nam nakazuje v prihodnosti, ne more mimo vprašanja pravičnosti in solidarnosti. Ja, te vrednote so bile zlorabljene, tudi človekova duhovnost je bila zlorabljena znotraj institucionaliziranih religij, pa je zato smiselno in modro zavreči vprašanje človekove duhovnosti? Kako naj branimo prost dostop do naravnih virov brez delovanja civilne družbe, brez družbenega aktivizma, ki je danes tako kriminaliziran? Kako naj ustavimo plenjenje (če je to resnični interes) ? Kako se sploh lahko začnemo pogovarjat, če se že v samem štartu bremza?

To je klasičen sindrom naše civilizacije - to je skoraj prepovedana tema. Problem je v tem, ker povzroča še več trpljenja, kot kulture, ki so sposobne to sprejeti kot del življenja.

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/yes.gif

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png Se spomnim, tam enkrat med 1997 in 1999 (se mi zdi kot pred 100 leti), je bil en blažji potres v Ljubljani, takrat sem bila v stanovanju na vrhu stolpnice, v kopalnici, in se mi je zdelo, da se zibam sem in tja s celo stolpnico vred - sem imela občutek, kot da bo stolpnica padla. V bistvu se že blažji potres lahko zelo, zelo močno čuti. Po mojih izkušnjah http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/scratchchin.gif Upam, da se zadeve v NM kaj uredijo. Šaman, res, naredi kaj!

Tako sem razumela post. Narobe?

Ne poročajo o potresu? http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/huh.png