Iknee

Seveda. Zasvojenost in pomoč zasvojenemu je čisto nekaj drugega, kot je opisala Domoljubka v tistem postu o reševanju nekoga iz nesreče. Govorili pa smo o ZASVOJENOSTI in o človeku, ki pije, pa to zanika in nikogar ne prosi za pomoč, nismo govorili o (ne)pomoči v elementarnih nesrečah! In kdo zdaj obrača stvari, jemlje iz konteksta in ne bere postov???? Ali Domoljubka celo manipulira - ker ne verjamem, da ji te stvari niso vsaj malo jasne.

Zgodba o reševanju in helikopterju pri zasvojenosti izgleda takole: zasvojenega zaliva voda (beri: se zaliva z alkoholom), reševalec to opazi in gre s helikopterjem (pogovarjanjem, pregovarjanjem, nasveti ipd.) na pomoč. Utapljajoči (zasvojeni) pa niti slučajno ne vidi v tem pomoči, ampak samo nadležno brnenje nad glavo, in bolj ko zadeva brni nad glavo, bolj se on pomika v vodo. Če reševalec ni sam so-odvisen, bo pač odbrnel domov (ali reševat koga drugega, če je slučajno profi). Če je pa soodvisen, potem je pa zgodba mal drugačna: vztrajno bo delal kroge, loopinge onemu nad glavo, veslal na vso moč v čolnu, skratka počel bo vse mogoče, da bi onega rešil, oni pa se ne bo ukvarjal s svojim problemom, ampak s tem, kako se rešiti reševalca. Voda pa narašča. Reševalcu zmanjkuje goriva (energije) in nazadnje obupa (boljša verzija zgodbe) ali pa sam čofne v vodo (tragična verzija). Ko onemu voda pride do grla, začne sam plavat in odplava na breg oz. pomaha na pomoč in takrat pa zares zagrabi zajlo s helikopterja.

Dva samca http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png Drgač pa en nasvet: mačka sploh ne kopaj (razen v res izjemnih primerih, ko pride v kako svinjarijo, ki bi lahko bila zanj nevarna), Mački znajo super poskrbet za higieno, vode pa ne marajo in ne rabijo, kaj šele šamponov, ki jim samo pokvarijo naravno stanje kože in dlake.

Kakšno igro se spet greš Domoljubka? Ali narobe bereš, jemlješ iz konteksta zavestno (torej manipuliraš na tri šihte) ali nezavedno, ker pač rabiš to igro, veš samo ti. To je vse, kar bom tule napisala v odgovor, več nima smisla, ker se ne mislim spet zapletat s tabo.

In kako si ti lahko tako prepričana, da TI VEŠ, kaj je za človeka v nekem trenutku najbolje, a? Kaj pa če je to le TVOJ pogled, omejen iz tvoje lastne perspektive? A si kdaj pomislila, da ima navidez destruktivno vedenje tudi svoj pomen v življenju tega človeka? Da enostavno rabi it skozi to izkušnjo? Ali pa, na primer, v tem trenutku niti psihično, niti duhovno ne zmore nekega koraka, ima pa v sebi prehudo breme, da bi ga lahko nosil, pa ga ne zmore (Morda niti ne sme - kaj pa ti veš, kaj vse je lahko za tem!) drugače kot tako, da pije ali se drogira ali počne kaj drugega destruktivnega. Mene je nekoč pretresla izjava nekoga, ki se je vsake toliko totalno napil: "Saj vem, da mi to škodi, da to škodi vsem, ki so mi blizu, ampak veš, ko zdrsnem tako globoko, ko postane tako neznosno, vem, da bi se ubil, če se ne bi napil." Z alkoholom si verjetno pridržuje čas za postopno dozorevanje, ko bo lahko drugače... Ok, morda res obstajajo "boljši" načini "terapiranja" kot je alkohol - ali pa zanj v tem trenutku tudi ne - tega ne more v resnici zanesljivo vedeti nihče drug kot on sam. Ko bo globoko v njem dozorelo spoznanje o tem, bo pripravljen na pomoč in drugačno delo na sebi. Najbolj nenavadna izkušnja pa je bila, da v trenutku, ko sem zares sprejela zasvojenost bližnjega, ko sem se jaz popolnoma nehala vpletati, je on dobil svobodo in moč, da se je sam rešil iz zasvojenosti. Tako kot je za zasvojenega težko priznati zasvojenost in narediti drugačen korak, je za svojca / partnerja / prijatelja - soodvisnika težko priznati, da tu nima kaj, da so stvari izven njegovega dometa in nadzora, veliko veliko večje od njega in njegove pristojnosti.

Danes bila na Babi (Dovški). Pesjanka je v naši familiji edina, ki skače od veselja, ko vidi, da sem zjutraj oblekla pohodniške hlače in se ji obetajo hribi. Mulca sta v letih, ko itak ne z m'tko (kva, a z m'tko v hribe ??? http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/Whatever_anim.gif ), Tamalčko pa zadnje cajte neka strašanska lenoba grabi - imam občutek, da je puberteta na vidiku. Torej, kolegica in Pesjanka. Kljub nedavnemu babjemu poletju, je bil dan tokrat čisto jesenski. Gozd je dišal po jeseni, planina pa je bila kar mal osamljena brez krav, pogrešala sem tisto cingljanje zvoncev. In veter je z Julijcev prinesel vonj po snegu.

Ko ste glih pri dohtarjih, sem bila včeraj tudi jaz, na vabilo za preventivni pregled za srčno žilne bolezni, ki ga dobiš, ko tvoj EMŠO pride v določeno kategorijo. Najprej teža (mislim, da se nisem tehtala že vsaj deset let), pa analiza krvi na cuker, holesterole, trigliceride, pa EKG in pritisk in pulzi taki in drugačni. Vse super, HDL holesterol za žile cartat celo zelo visok. Dohtarca rekla, da redko vidi pri teh letih take rezultate, me je vprašala, kaj počnem in kako živim. Najbrž geni (nihče v familiji ni imel problemov s srčno-žilnimi boleznimi, pri nas se umira za rakom, če pa ne, se pa živi blizu sto let) narava, in hrana, ki MENI paše. Ja putr, ja polnomastna skuta, in ja, pozimi občasno slastna domača zaska http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/yuma.gif (me je dohtarca kar malo debelo pogledala, ko sem ji ponosno povedala za te moje holesterolske "pregrehe") pa občasno kozarec terana pri sosedih in kofe, tisti pravi bosanski s coprniškim zocom. Vmes pa velik sadja, zelenjave in oreškov, sploh divje sadje in zelenjava mi je naddobra zadeva, pa ribe in občasno kak šnicl. Nisem ljubiteljica žitaric in sladkarij (razen napadov črne čokolade pred menstro). In razen skute in kozjih zadev ne maram mleka in mlečnih izdelkov, sploh po navadnem mleku imam samo težave. Nobenih prehranskih dodatkov, niti navadnih, kaj šele čudežnih, nobenih prehranskih diet in "uravnoteževalnih" načrtov.

Povedat NE DELUJE! Ne mi rečt, da verjameš, da si bo alkoholik rekel: "Ja, pa res, Domoljubka ima prav", in od takrat naprej ne bo več pretiraval s pijačo, na veke vekov amen. Za pretiravanje s pijačo so vedno eni notranji razlogi v človeku, tako globoki, da so besede čist brez moči, izguba cajta in energije, večinoma še precej hujši ukrepi ne delujejo, če človek v sebi ni dozorel za spremembo. Ponavadi se mora zgodit kaj tako resnega, kot je ženina vloga za ločitev ali huda nesreča. Isto velja za ženo in njeno potiho ali glasno sprejemanje alkoholizma moža (s pritoževanjem ali prepričevanjem, naj zaboga neha pit - to je le igra, ki v resnici podpira alkoholizem) - ukrepala bo takrat, ko bo ONA imela tega dovolj, ne na prigovarjanje prijateljic. Tako da jih je treba pustit pri miru, dokler sami ne pridejo prosit za pomoč, sebe in druge pa seveda zaščitit pred posledicami njegovega popivanja - tudi tako, da pač ne postrežeš alkohola, ko se družite pri vas (s tem seveda tvegaš konec druženja), ko človek pijan sede za volan, pa pokličeš policijo. Glede prvega odstavka pa samo tole: so ljudje, ki res čutijo in so taki, ki si to samo domišljajo. Kako jih ločiš, tudi po pisanju? Tisti prvi tega ne razglašajo in ljudem ne govorijo "ti si tak pa tak, jaz vem bolje od tebe, kaj ti čutiš in misliš", tisti drugi pa to počnejo pogosto.

Balansa ne moreš nikoli doseči z dietami oz. nekim predpisanim hranjenjem (pa čeprav si to sama predpišeš). Sfaljeno že v startu.

Ma ja, to so tisti starinski (evolucijsko) in primitivni deli možganov, kjer imamo nagone (varnost, razmnoževanje, hrana in s tem povezana prepoznavnost in teritorialnost). Se spomnim iz otroštva, ko smo bili na dveh straneh plota in kadar nas je prijelo, da bi se mal kregali ali tepli, smo uvedli takoimenovano izzivalno palco: na daljšo palco smo namontiral gnil jabček in s to izzivalno palco mahal čez plot sosedovi skupini mulcev. To je trajalo tolk časa, dokler ni nekdo iz te ali one strani popenil, preplezal plot in resna bitka se je lahko začela, punce pa smo bile navijačice. Ni ga bilo, ki bi lahko prenesel izzivanje s tako izzivalno palco.http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png Da ne govorim o tem, da smo seveda svoj teritorij dobro zamarkirali z raznimi flikami (se pa res ne spomnim, ali so fantje tudi kaj scali po sosedovih vogalih - no, mogoče pozimi že, ko se vidi). Kasneje se punce nismo več udeleževale takih izzivanj in dokazovanj, smo pa uvedle svoje, bolj ženske tovrstne zadeve: od prvih spotikanj na visokih petah (če mene vprašaš, popolnoma nemogoča zadeva, ki onemogoča normalno gibanje - čist na nivoju neumnosti okol raznih flik), do raznih drugih poskusov zbujanja pozornosti pri fantih in zavisti pri puncah.

Šamanko, a si ti tud za kej hvaležen? Na primer za Amalijo, ki lajka tvoje poste vse po spisku? http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/flirt.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

potemtakem tile Japonci že tisoče let nočejo nekoga financirat - ker jih že od pamtiveka ogrožajo cunamiji in potresi.

To, kako ti vidiš moje pisanje in kako si razlagaš moje nestrinjanje z nekaterimi posti, je stvar tvoje percepcije in tvoje psihe. Če to interpretiraš kot maščevalnost, je to pač nekaj tvojega, ki z mano in mojimi občutki nima nobene veze (in mi je precej vseeno, če mi to zdaj verjameš ali ne). Fajn bi bilo, da bi ozavestila preprosto dejstvo, da ti ne moreš vedet, kaj drugi ljudje čutijo in kakšni razlogi jih vodijo, da nekaj napišejo. Lahko le nekaj domnevaš na osnovi lastne psihe, kar pa je lahko zelo daleč od tega, kar se dogaja v drugem človeku.

Tale jamrarija, kako je "v zdajšnjem času" slabše (šola takapataka, starši takipataki, otroci takipataki, ljudje takipataki, policaji in psi takipataki....) ko je bilo v nekih drugih cajtih (naših babic...) je meni smešna. Enkrat je po naši zbornici krožila ena kopija publikacije izpred sto let, v kateri se avtor na praktično identičen način pritožuje čez starše in mladino in jo primerja s prejšnjo generacijo. V tem ni nobenega smisla, itak čist neobjektivno in neprimerljivo, ker drugačno sploh ne more bit. Živimo tukaj in zdaj in tukaj moramo ugotovit, kaj bi radi in kaj je narobe in to popravit. Eto. Jaz mislim, da imamo ključni problem naspidiranosti vsega in zasipanja z raznoraznimi informacijami. Umirit, upočasnit, opazovat, čutit ... pa bo vsem bolje, predvsem pa otrokom. Otroci so se sicer šoli vedno upirali, kot so se vedno upirali neprijetnemu domačemu delu, komandi odraslih ... to je normalno. Je pa res, da jim je vedno težje vbudit zanimanje za karkoli, ker so preko vseh medijev prenasičeni z informacijami, to pa zamori radovednost. Veliko časa preživijo v virtualnem svetu, v katerega se zlahka vživljajo in niso več tako motivirani, da bi kaj doživeli v realnem. To je pa škoda. Resnično življenje je ja taka vznemirljiva pustolovščina! In je bila v resnici vedno - v kameni dobi in danes. Če si se v kameni dobi zaprl votlino in po cele dneve strmel v plamene ognja in sanjaril, si imel isti problem kot danes mladina za računalniki. Če si mislila, da moraš nonstop letat naokoli in nabirat vse mogoče jagode od katerih ti je itak pol zgnilo, doma si se pa živčno drla na otroke in moža, si imela problem s pomanjkanjem časa in naspidiranostjo.

Ali otroka prisilit, da vztraja v neki dejavnosti, ali mu pustit, da odneha, ni enoznačnega odgovora. Pomembno je poznat otroka, pomembno je poznat tudi vzrok, zakaj hoče odnehat. Vsaka dejavnost ima svoje vzpone in padce, življenje pa je tek na dolge proge in otrok mora dobit izkušnjo, da je treba vztrajat in ne popustit nečesa, ko pride kriza in ti ni več fajn. Otroci zavesti o tem nimajo kar po naravi in potrebujejo izkušnjo, da po premagani krizi dvignejo dejavnost na višjo kvalitetno raven, da se šele takrat zares pokaže pravi napredek. Zato rabijo starše, da jim preprosto ne dovolijo odnehat in jim omogočijo to dragoceno življenjsko izkušnjo. Jaz sem staršem hvaležna, da mi v nekem obdobju niso pustili, da bi nehala trenirat smučanje. Kako leto je bilo res mučno, je bilo joka in stoka in pregovarjanja, vse mi je dobesedno smrdelo, od kombija, telovadnice, žičnic... Potem pa se je kar na lepem vse obrnilo drugače, spet sem začela uživat v smučanju, družbi, tisto leto sem tudi zelo napredovala, in leta kasneje, ko sem začela turno smučat po hribih, sem se naužila toliko lepot v zimskih gorah in tur, ki brez res dobrega znanja smučanja sploh ne bi bile možne. Hvaležna za tisto leto prisile. Po drugi strani pa nima smisla vztrajat v nečem, kar očitno ni otrokovo področje, v čemer se ne vidi, pa čeprav se staršem zdi še tako fajn. Tu je pomembna zavest, da otroci niso naši podaljški. Če otroka silimo v nekaj takega, mu namesto dobre izkušnje priskrbimo nesmiselno muko. Kar nekaj primerov poznam, ko so starši silili otroke v glasbeno šolo. Takoj, ko je bilo možno, so postavili osovraženi inštrument v kot in se ga nikoli več niso pritaknili.

Enako kot informacije, naj bi bila vsem dostopna tudi hrana, zdravljenje in energija. No, pa jo je vseeno treba plačat. Poleg tega je pa razlika med informacijo samo po sebi in informacijo, do katere se je nekdo dokopal z lastnim delom, raziskovanjem, razmišljanjem.Ko bom šla na tržnico in si bom lahko nabrala hrane po mili volji, ne da bi jo morala plačat, ko bom šla lahko na sosedovo dvorišče in si po mili volji nabrala bukovih drv ... no, takrat pa ne bom imela nobenega problema s tem, da si moje članke in zgodbe, (ki mi, mimogrede, niso kar z neba padli na papir ali v ključek) lahko kdorkoli po mili volji kopira.

Domoljubka, ko boš ti napisala knjigo in jo ljudem ponudila brezplačno, no, potem boš pa lahko drugim očitala, da svojih knjig nočejo razdajat naokrog kar zastonj. Dokler pa za svoje delo prejemaš plačo, pa zganjaš eno grdo dvolično moralko. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_dead.gif Pač kdaj pa kdaj kaj ukradeš, a je to tako težko priznat? Ampak, ja očitno je lažje drugim očitat, da nočejo nečesa dat, kot priznat, da te zasrbijo prsti in si prisvojiš kaj, kar ti ne pripada brez plačila, ker je to nekdo ustvaril in za to porabil veliko časa in energije.

Je pač ni za prvim vogalom, pa mal poiščeš. Če ni, pa ni, jebiga. Bereš kaj drugega. Al pa greš v hribe in se učiš direkt. Saj ni treba, da imaš glih vse, kar češ met. Sicer pa preko Amazona dobiš boga pa pol. Ampak je pa seveda lažje in ceneje skopirat in si lagat, da ne kradeš. Ma, lej sej sem tudi jaz že kdaj kako knjigo skopirala (še v študentskih letih sicer), ampak vsaj priznam, da sem jo ukradla. In tega že dolgo ne počnem več, ker presneto dobro vem, koliko je dela v tem, da spraviš skupaj knjigo.

A ti potem tudi razpostaviš sadove tvojega dela (ker napisat knjigo je DELO, bogami!) po stojnici in povabiš ljudi, da si brez plačila vzamejo, kar želijo? Kar se tega polbožanstva Oshota tiče in njegovih knjig - le kaj potem dela tam na prvem listu tisti majhni c v krogcu? Kopiranje dovoljeno? IIn Oshotu da je vseeno? No, potem že mogoče, ko si je pridobil toliko materialnega bogastva, da ni več vedel, kam bi z vsem tem. A le kako si je to pridobil - tako, da je zastonj delil znanje bolj težko, a se ti ne zdi? Razen, če je on tudi en tak patron kot Sai Baba in je vse tiste Rolls Royce kar direkt zmaterializiral... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/scratchchin.gif

Konjski masti se ne reče konjska zato, ker bi bila iz konjeve masti, ampak zato, ker se uporablja v veterini za zdravljenje težav z nogami pri konjih. Vsebuje med drugim tudi kafro, ki hladi in izboljšuje prekrvavitev. Lajša vnetja mišic in tetiv in jo precej uporabljajo tudi športniki (konji taki in drugačni, skratka http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png ). Zdaj čakam, da še Silver kaj pove o konjski masti.http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/flirt.gif

Srbija. Po dobrih dvajsetih letih. Enaki ljudje, isti ponos, občasno pretiravanje, nonšalantna zanemarjenost tam, kjer bi v Sloveniji (in kaki Avstriji) bilo vse spedenano u nulo... in, hvalabogu, ista toplina in isti smisel za humor. Samo razlike so pa večje, zagotovo, včasih prav boleče velikanske ... Beograjska noblesa in elitizem in revščina na podeželju... in sredi te revščine Evropa pljune 6 mio evrov in izgradi najmodernejši raziskovalni center za srednješolce in dodiplomske študente, z mikroskopom, kakršnega bi jim zavidala večina slovenskih inštitutov. Ravnatelj edine gimnazije v majhnem mestu, ki ima še točno take klopi, kot smo jih imeli mi v davnih osemdesetih na bežigrajski - le da temu primerno bolj oguljene, nobenih projektorjev, kamoli "pametnih" tabel, svojo šolo razkazuje in govori o dijakih z natančno istim žarom in ponosom kot njegov beograjski kolega, ki nam razkazuje elitno matematično gimnazijo, kjer ima vsaka klop fizikalne učilnice svoj laptop in kjer proizvedejo po nekaj matematičnih, fizikalnih in računalniških olimpijcev vsako leto ... Ko začnemo pogovor o tistem raziskovalnem središču, pa se grenko nasmehne: Ja, res je prečudovito, ampak ... veste, vsako leto hodijo tja z ameriških in evropskih univerz in inštitutov in vabijo k sebi naše najbolj nadarjene in ustvarjalne mlade ljudi, ki se jih večina nikoli ne bo vrnila v Srbijo ... za Evropo je raziskovalno središče naložba, ki se bo hitro povrnila.

Ja. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/yes.gif Pri nas tud nismo sterilizirali nobenega mačkona, ampak jih je bilo pa nemogoče imet v hiši. So bili vsi zunanji mačkoni, pa še tako so se, če se je le dalo, ušunjali not in zamarkirali. Smrdelo nagravžno in smo iskali, kje zaboga se mačkon spet uscal. Zdaj imamo muco in z njo ni nobenih težav.

sam kruh iz krušne peči, pokapan z bučnim ali oljčnim oljem in čebulo ali kakimi drugimi zelišči (npr. nasekljana regačica, ki jo imamo kot plevel vsepovsod naokrog) je res njam! Pa malo boj "zapletena" variantah večerje z zeliščno skuto iz domačih ali kar divjih zelišč http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/yuma.gif Res ne rabiš velik za dober in zdrav obrok.

Žal se zelo verjetno motiš, Mačkon bo zelo verjetno markiral (beri scal zelo smrdljivo scanje na najbolj neprimernih placih v bajti), pa če imate vi teritorialne pretenzije al pa ne, on zamarkira teritorij za vsak primer, da se ve, da je tukaj ON (če je vsaj d od mačjega desca)

Na šoli od moje Tamalčke se pa ne dajo - oni kar furajo indijansko poletje. Enkrat sred septembra so jih peljali kopat na Blejsko jezero, potem je bilo pa zunaj mal premraz, so šli pa kar v veslaški center na ergometre, da so mal ogreli in posušili http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png . Včeraj so šli pa v Javorniške Rovte na tisto mrrrrzlo jezerce (meni je še sred poletja čist premrzlo za kopat), naj bi se vozili s kanuji, ampak mulci so kajpada poskrbeli, da so se zvrnili (itak smo bili pa že prej čist mokri od špricanja z vesli, je komentirala Tamalčka, ko sem jo vprašala, če jih je kaj zeblo). Kul šola! http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png