Iknee

Drgač pa čudno, žalostno poletje. To soboto se najboljši prijatelji iz vasi selijo na Dunaj. Nič več kofetkanja na njihovi fantastični sončni terasi, kot orlovo gnezdo nad vasjo s pogledom na Triglav, nič več skupnih pohodov na planino, nič več dolgih zimskih večerov ob kuhanem vinu in pogovorih, nič več skupnih obiskov nastopov otrok v glasbeni šoli ... kot da bi čudovito svetlobo poletja zagrnila senca. Še dobro, po svoje, da je bilo toliko dežja, če naj bo žalostno, naj raje dežuje. Tamalčka ful žalostna in ta njena žalost se naseli vame in je še huje. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_sad.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_cry.gif To je njena najboljša prijateljica, pravzaprav edina deklica v vasi, s katero prijateljuje. Nekakšna razširjena družina smo bili, deklici sta po več dni skupaj preživeli pri njih ali pri nas. Kamorkoli smo šli, tud na morje je šla L. zraven, in obratno. Deklici včeraj v solzah pokali sobo od L., Tamalčka je šla pomagat. Saj ju tolažimo (in sebe), da Dunaj pač ni nakoncu sveta, da bo L. prihajala vsake počitnice, ker ima tukaj tudi še babico in sorodnike, ampak vsi vemo, da to ni isto. Nič ne pomaga, odžalovat, izjokat, globoko vdihnt in živet naprej... Še ena žalostna posledica gospodarskega razsula v Sloveniji.

Pico, tole s taščo je vnaprej izgubljena bitka, zelo verjetno. Ker ona ravna v skladu s tem, kakor čuti in to, kar čuti, je zanjo preprosto dejstvo in se avtomatično (refleksno) odziva na svoje zaznave. Ne moreš ji nič dopovedat, ker bi morala ona spremeniti svojo zaznavo, za kaj takega pa rabi svojo lastno notranjo motivacijo, ne od zunaj. Včasih take pretrese kak dogodek, ki jim zamaje to zaznavo in potem se spremenijo v odnosu do nekoga. Tle not so zagotov tud njene projekcije pa čustvene potrebe ... Ne bo šlo. Zato je po mojem mnenju najboljš, da temu njenemu vedenju odvzameš čimveč teže, pred deklicama obrneš na humorno stran, tud ni fajn, da poskušaš to kompenzirat, najboljši je čist normalen odnos sprejemanja in ljubezni do obeh. V bistvu je za deklici daleč najpomembnejši odnos staršev do njiju, šele potem pridejo na vrsto stari starši. Veš, sem šla skoz nekaj takega, pa ne pri babicah, ampak pri mami in očetu. Imam mlajšo sestro, ki je bila vedno "zlati otrok", jaz "tista ta nemogoča". In vem, kaj to pomeni, če si v familiji grešna koza. Sranje. Ki ga čistiš zelo dolgo v odraslo dobo.

CSDji so pri nas ena čudna ustanova. Res čudna. Po eni strani imajo ogromna pooblastila, v bistvu gredo lahko po lastni presoji čez vse meje poseganja v človekovo zasebnost in so v nekem smislu najbolj represiven in neodvisen organ v državi (še na sodišču imaš pravico do odvetnika in pritožbe na višja sodišča, ko te enkrat dobi CSD, pa si gotof) po drugi strani so pa zavezani obupni birokraciji poleg tega imajo dobesedno blokado zdrave pameti in zato niso sposobni v doglednem času rešit nekaterih družinskih situacij, ki so sorazmerno preproste in rešljive, imajo pa lahko hude posledice, če se vlečejo, še posebno za otroke. Mislim pa tudi jaz, da za primere uličnih in forumskih groženj res niso oni pristojni, to je v prvem primeru stvar policije in sodišča, v primeru lnf pa Marse (ki je očitno naredila red in počistila, kar v forum ne sodi).

Kje pa naj bi se zaposlili strokovnjaki? Za njihovo zaposlovanje rabiš ornk podjetja, ki delajo z visoko dodano vrednostjo. In rabiš jih kajpak pošteno plačat, drugače bodo še vedno odhajali tja, kjer to imajo: strokovnih izziv, dobre delovne razmere (beri: možnost realizacije idej brez metanja polen pod noge in jemanja cajta in energije z nepotrebno administracijo) plus seveda primerna plača. Ne vem, kaj naj bi rešila ta kapica. Slovenija rabi dolgoročno, politično neodvisno vizijo okrevanja razsutega gospodarstva, Slovenci pa se moramo sprijaznit z dejstvom, da to ne bo šlo na hitro, z dekreti. Velik je odvisno od strokovnjkov, ki so sposobni razvit in izgradit podjetje, ne le zaposlit se nekje, in teh ne bi smeli zavirat. To pa ne gre čez noč, drevo tud ne zraste kar od danes na jutri, posekaš ga pa endvatri.

Si se najbrž res zmotil, ker jaz sem še kar v minusu, oni drugi d.o.o. ima pa TRR na Kornatih.

A men tud kej pritiče za potuhnjeno posredovalstvo? (ups, kakšno besedo sem uporabila .. da ne boš še tega narobe interpretiral http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png )

Hehe, no, stvar interpretcije http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png . Jest sm sicer imela v mislih čist konkreten zaliv. Sicer pa, če smo glih pri tem, imajo eni otočki v Kornatih tud čist konkretna imena: Kurba vela, Kurba mala, Pizdica ... imen sicer ne upajo dat na turistične zemljevide, na pomorskih specialkah pa so http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

Silica, a sem ti že povedala, da sem velika fenica tvojih fotk? Sej je precej dobrih fotk, so pa ene fotke v posebni kategoriji, ki se jih ne morem nagledat, ki jih kar gledam znova in znova in vsakič me navdušijo (dobesedno - kakšen fajn izraz je to http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif ) - in tvoje so take.http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif Zdej pa še eno firbčno čist tehnično vprašanje: A uporabljaš SLR in makro objektiv ali kakšen drug fotoaparat?

Iknicizmi, Silicizmi, Boudicizmi, Pikodelamirandolacizmi, Korjubudoblablablablablablablablablablablablacizmi ... A gremo rajš še mal na dopust, a? Jest bi šla na Dugi otok, v en zaliv, kamor prideš le z morja, pa da ni elektrike je pa nujni pogoj! http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ylflower.gif

Drži.

Ne vem, če v zvezi z Bogom sploh lahko govorimo o volji, kot jo razumemo za ljudi. Jaz Boga ne dojemam tako. Če pa že hočeš oddgovor v tem smislu, potem pa bi rekla, da mu je precej vseeno po kateri poti, sam da spoznaš. Svobodna volja pač.

Ne vem, če v zvezi z Bogom sploh lahko govorimi o volji, kot jo razumemo za ljudi. Jaz Bog ne dojemam tako. Če pa že hočeš oddgovor v tem smislu, potem pa bi rekla, da mu je precej vseeno po kateri poti, sam da spoznaš. Svobodna volja pač.

Bog Bog se razodeva na mnogo različnih načinov.

O, a je še ena Jehova priča priskočila na pomoč? Sej nimam v bistvu nič proti vam, ne maram pa tega turjenja vaše "resnice". Imejte jo, saj vam je ne branimo, druge pa pustite v božjem miru živet po svoji vesti in v skladu s tem, kar jim njihov Bog pravi.

Ja. Krišna ni bog. Je eden izmed možnih načinov, kako priti v stik z duhovno razsežnostjo bivanja ali Bogom. Zato ne veva, ker to lahko vesta edino onadva sama. Poleg Boga, seveda.

Bog se razodeva v mnogih načinih. Krišna je lahko en od njih. Tega, a sta spoznala Boga, pa ne veva ne ti ne jaz.

Ja. In to kjerkoli in kadarkoli in ne rabi zato nujno poznat Krišne in ne mantrat. To je le ena od možnosti, tako kot bordel. Upam, da si ti tud tko razumel

Ja. In to kjerkoli in kadarkoli. Ne rabi nujno poznat Krišno in ni treba mantrat. To je le ena od možnih poti. Tako kot bordel v zgornji zgodbici. Upam, mgd, da si ti tud tko razumel

Jaz sicer meditiranja ne bi dala v isti koš s pitjem in pohanjem. Po mojih izkušnjah se v meditaciji sploh ne moreš umirit, dokler so v tebi nerazrešene napetosti, notranjih konflikti, potlačena čustva ... in podobne zadeve. Ampak kljub temu, al pa prav zato, je meditacija fajn pristop k notranjemu miru. Ima namreč več stopenj. Na začetni stopnji je lahko odlična metoda za opuščanje obrambnih mehanizmov beganja, umikanja v razne zasvojnosti (delo, flirtanje, zajebavanje folka, fitnesiranje, visenje na LNF ipd.). Ko si vzameš cajt, se ustaviš in poskušaš meditirat, te zalije nemir, in če mu ne pobegneš, ampak se odločiš soočit z njegovimi vzroki - vztrajaš v meditaciji in se zavestno predaš temu, kar ima za prit na dan, je lahko zadeva zelo pestra... in zdravilna. V meditaciji se da te stvari zelo fajn ozavestit, predelat in odpustit - dobesedno. No, potem pa vedno lažje zares meditiraš, se poglabljaš v notranji mir ... in ta mir se potem postopoma vedno bolj seli tudi v vsakdanji lajf. In to je temelj ravnovesja in zdravja.

Nisem gledala dokumentarca. Me pa zanima, a so povedal, da je bil tip večino cajta totalno nakokiran?

Poštena hočeš, da sem? Ok: Ja, nekateri, o katerih ti govoriš, so res v prejšnjem sistemu res zlahka prišli do stanovanja. In to veš, kako? Vselili so jih v stanovanja, ki sta jih zgradila s pametnim gospodarjenjem, trdim varčevanjem in trdim delom moja babica in dedek in so jima to kraktomalo vzeli. Stanovanja so dobili samo zato, ker so bili v partiji, niti delo, niti pametno gospodarjenje ni imelo veze - vse, kar je štelo, je biti "naš". Enako kot zdaj pri prihvatizaciji! Problem je v tem, da se do stvari ne pride tako zlahka, za vsako stvar se treba potrudit, če gre zlahka, gre na račun nekoga drugega al pa na puf, ki ga je enkrat treba odplačat. Prej je bilo (za nekatere) preveč zlahka, zdaj je pa praktično nemogoče, ne eno, ne drugo ni v redu, je pa to dvoje povezano - razlog je točno isti! Zato trdim, da je hvalit prejšnji sistem bodisi neumno, bodisi hinavsko! Pa mi na misel ne pride, da bi iskala krivca v preteklosti, problem je v tem, da stvari ŠE VEDNO laufajo tako - v nekoliko spremenjeni formi sicer, v bistvu pa tako.

Čudi me, da to objavlja Domoljubka, ki ne kaže glih ne vem koliko kritičnosti do prejšnjega sistema. Film čist jasno pokaže tudi, kako se pride do večjega stanovanja: biti moraš "naš", ne pa bolj sposoben. V "grdem kapitalizmu" pred drugo vojno se je dalo s pametnim (in poštenim!) delom in gospodarjenjem v produktivnem življenjskem obdobju ene generacije priti do večstanovanjske hiše (ali postaviti dobro nezadolženo podjetje). V komunizmu pa so to vzeli, namesto sposobnosti in dela pa je postalo pomembnejše "biti naš". V osnovi je še vedno tako: kaže se v obliki korupcije, ki jo zganjajo vsi - z leve in z desne in tisti vmes. Če si naš, dobiš ne le stanovanje, ampak kar celo podjetje. Ker je to v vseh teh povojnih letih postalo modus operandi v naši družbi, samo dolgo se o tem ni (zelo) na glas govorilo. Razlika je bila le v tem, da partija ni imela konkurence v tem početju in zato zadeva ni popolnoma zbezljala v nori tekmi, pa delavcem so metali drobtinice z mize, ravno prav, da je bil mir. Ne more pa tak sistem laufat na dolgi rok. Tako da hvalit prejšnji sistem je milo rečeno neumno ali pa hinavsko.

To je t.i. Ponzijeva shema oz. piramidna struktura, ki za to, da se ne zruši, nujno potrebuje širjenje. Taka struktura se ne more nehati širiti, ne da bi se podrla. Zato se pojavljajo krize, ki se jih je do zdaj reševalo s tehnološkimi inovacijami, ki so omogočale boljši izkoristek energije oz. nove vire energije, kar je preneslo širjenje na drugo raven produkcije in potrošnje ter tako rešilo strukturo pred sesutjem. Keč je v tem, da smo neizogibno del ekosistema Zemlja, ki pa ni Ponzijeva shema, ampak deluje po principu dinamičnega ravnovesja, ki ga vzdržujejo krožni procesi, regulacija po principu negativne povratne zveze in stalna komunikacija na različnih nivojih. Značilno tako za Ponzijevo shemo kot za tumorske celice pa je odsotnost sprejemanja povratne informacije oz. odsotnost senzorjev za ravnovesno stanje in posledično neomejena rast.

Na temo otrok, ki grejo in se imajo fajn in jim lahko samo pomahaš ... in si vesel, da stopajo v živlene http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ylflower.gif ... Tamala naj bi danes prišla s planine, tam sta s prijatlco iz vasi pri planšarjih tretji dan. Najprej je bil enodnevni izlet, pa ju je planšarca povabila za prespat, no, naslednji dan je pa deževalo popoldne, ko je bilo treba dol, pa (k sreči http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png ) naslednji dan tud. Pred urco sem se ravno obuvala, da jih grem gor iskat, pa me mala pokliče in prosi še za enodnevni podaljšek: "Mami, lupčka, sej te tud pogrešam, veš, ampak jest bi bla pa useen še mal tle gor, veš se imamo tko fajn!" Evo, in zdaj sem pa tle, namest na planini (sej me mika, da bi jih šla mal pogledat, pa je glih začelo deževat, v dežju se mi pa ne ljubi hodit na planino, tko bliz pa spet ni)

O, Alianca, http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/love3.gif Vso srečo mamici levinji in malemu levčku! http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/clover.gif