Iknee

Menim, da je osamosvojitev in samostojnost skupnosti / države v bistvu zelo podobna osamosvojitvi in vzdržni samostojnosti posameznika. Temelj je materialna eksistenca - brez trdnih gospodarskih osnov vzdržna samostojnost sploh ni mogoča. Zavednost in ponos je treba povezati s tem, da zaupamo in cenimo lastno ustvarjalno moč in podpremo svoje gospodarstvo, začnemo uveljavljati pozitivno selekcijo namesto zdajšnje negativne in se odločno zoperstavimo korupciji in kakršnikoli zlorabi skupnega dobrega in tudi metanju polen pod noge ustvarjalnim in sposobnim državljanom. Ti bodo potegnili voz gospodarstva iz blata, ne pa politiki, razni govorci in tuji bankirji. Prepričana sem, da lastne elite ne moremo biti oropani, to je res nekaj, kar raste iz naroda, je del njega. Lahko pa je ne prepoznamo, ne poslušamo, ne podpremo in dovolimo nesposobnežem in plenilcem (kvazi elite), da vodijo zadeve, ki jih nikakor ne bi smeli. Ampak to je naš problem, to ne pomeni, da nas je kdorkoli oropal elite. Tu pa smo pri psiholoških težavah naroda, zdi se mi, da mora skupnost (narod) tako kot posameznik dozoreti v psihološkem smislu, da ima sploh moč in sposobnost postaviti se na lastne noge in zagotoviti materialno podstat za nadaljnji razvoj samostojnosti. Popolna neodvisnost pa je seveda nemogoča, vedno bomo morali ustvarjati neke povezave z drugimi državami, vprašanje je le, s kakšne pozicije.

Ja, nestrinjanje na ravni razumske razprave KB vzame osebno, potem pa namesto uporabe strokovnih argumentov uporabi psihološko strategijo sesuvanja domnevnega nasprotnika, ki si je drznil videti pomanjkljivosti v poznavanju obravnavane tematike. In zaključek z grožnjo in mahanjem z britansko zastavo (metafora za kaj že?): Z mano boste postopali??? Na argument lahko odgovorite s protiargumentom; če se vam zdi, da očitek o strokovni napaki ni upravičen, prosim, citirajte ustrezno raziskavo s področja evolucije in ekologije, ki potrjuje vašo tezo. Sicer pa menim, da z nekom, ki ne loči napada na osebnost od kritike njegovega dela / objave, razprava sploh ni mogoča. Tu se popolnoma strinjam z Butlom, ki vašemu psihologiziranju udeležencev foruma pravi bluz. Najbolj zabavno pri tem je to, da počnete točno to, kar očitate meni.

Spoštovani KoryuBudo! 1.) Če ste iz mojega pisanja razbrali, da (za razliko od vas) ločujem človeka od narave, potem vam svetujem, da prebrete še enkrat, kajti to ni moj pogled na svet. Obstaja pa seveda tudi možnost, da ste napisano interpretirali tako v okviru svoje paradigme, potem boste verjetno pri tem vztrajali in na to seveda nimam in tudi ne želim imeti nobenega vpliva. 2.) Če vi v svojem pisanju uporabljate strokovne termine, ki imajo svoj pomen, kot metaforo za nekaj, kar je poljubno daleč od tega pomena, potem smo seveda hitro pri ugibanju, "kaj je pesnik hotel povedati", kar je seveda nesmiselno. O pomenu pesmi se ne debatira. To lahko sprejmem brez težav, sem pa iz načina vašega pisanja sklepala, da gre pri vas za razumsko argumentiran pristop in uporabo empiričnih spoznanj. S stališča stroke ste se tudi vi v svojih postih odzivali, kadar ste opazili kako strokovno pomanjkljivost ali napačno uporabo določenih pojmov pri drugih udeležencih. Nasprotno pa sem v vaših postih opazila (pa ne samo jaz), da sami preprosto sploh ne prenesete nikakršnega nasprotovanja ali kritike, še več, kritiko jemljete kot diskreditacijo vaših strokovnih kompetenc. Moram vam povedati, da NIKOGAR, niti sebe, ne jemljem kot absolutno in nezmotljivo strokovno kompetenco. Če opazim, da nekdo argumentira s pomanjkljivim znanjem, ga bom na to opozorila, še zlasti, če je ob neupoštevanju nekaterih spoznanj izpeljal bistveno drugačne sklepe. Prav tako sprejmem, da nekdo opozori mene, da obstajajo spoznanja, ki jih jaz do takrat še nisem poznala in zato nisem mogla upoštevati pri svoji razlagi nečesa. To je smisel razumne debate. Če pa seveda nastopate s pozicije nezmotljivega in absolutne strokovne avtoritete na vseh področjih, potem, pa ja, žal bova na tej točki zaključila najin pogovor. Kar pa seveda ne pomeni, da ne bom komentirala kake vaše objave, sva namreč na forumu, kjer vsakdo lahko komentira katero-koli objavo. Bom pa pri tem pazila, da bom povedala le svoje mnenje o vsebini. Če boste morebitno nestrinjanje spet dojeli kot diskreditacijo, potem vam svetujem, da ostanete na svojem lastnem forumu, kjer lahko seveda poljubno odslavljate vse, ki izrazijo karkoli, kar ne potrjuje vaše absolutne nezmotljivosti.

Glede obravnave genocida zahodnoevropskih narodov nad domorodnimi ljudstvi drugih kontinentov obstaja mnogo verodostojnih dokumentov, povzetih v strokovnih delih tako zahodnoevropskih oz. ameriških strokovnjakov kot strokovnjakov - pripadnikov domorodnih ljudstev. Morda so ti dokumenti slovenskim bralcem še najbolj dostopni v strokovnem delu Draga Jančarja Indijanskih pet stoletij (zgodovinsko - politični pregled konflikta zahodnoevropske in indijanske civilizacije). Kratka utemeljitev uporabe pojma genocid je tudi v sledečem citatu (s spletne strani Native American Netroots): "Looking at the numerous conflicts-military, religious, social, economic, linguistic-between the Native peoples of North America and the invading Europeans, it is not uncommon for writers to describe these conflicts with the word “genocide.” At the same time, there are many who vehemently deny that there was any genocide and feel strongly that genocide is not a concept which should be applied to the conflicts between European nations and Indian nations or between the United States and Indian nations. To look at the possibility of genocide, we must first start with a definition of the concept and then look at the historical evidence. “Genocide” is a relatively recent word in the English language and emerged during World War II to describe the deliberate destruction of Jews and other peoples by Nazi Germany. In 1948, when the United Nations formally classified genocide as a crime against humanity, genocide was identified as an activity against a national, ethnic, racial, or religious group which includes one or more of the following: (1) killing members of the group, (2) causing serious bodily or mental harm to members of the group, (3) inflicting on the group conditions of life calculated to bring about its physical destruction, (4) imposing measures to prevent births within the group, and (5) forcibly transferring children of the group to another group. There are some writers who insist that actions against the target group must be intentional: that is, the perpetrators must be shown as actually intending to commit genocide. From the viewpoint of the International Criminal Court, showing intent is critical in proving genocide. Any cursory survey of American Indian history will uncover a number of examples of genocidal intent. One example of intent can be seen in 1851 when California governor John McDougall told the California legislature: We see genocidal intent in 1866 in a letter from General Sherman to President Grant:“That a war of extermination will continue to be waged between the races until the Indian race becomes extinct, must be expected… the inevitable destiny of the race is beyond the power or wisdom of man to avert.” At this same time (1866) a bounty was placed on Indians: the scalp from a man was worth $100; from a woman $50; and from a child $25. Genocide was the clear intent of this action. Following an attack on a friendly Shoshone camp in which 18 Indians, including six women and children, were killed, a letter to the Idaho Statesman said:“We must act with vindictive earnestness against the Sioux, even to their extermination, men, women and children.” There are also those who feel, some quite strongly, that genocide can be said to occur only when all, or at least most, of the intended victims have been actually killed. Writers who espouse this position will often claim that there was no genocide against American Indians by the United States because American Indians survived. On the other hand, the International Criminal Court has made it clear that genocide has no lower limit: even if only one person was killed, it may still be considered genocide.“We long to see this vile race exterminated. Every man who kills an Indian is a public benefactor.” In 2012, the U.S. Senate rejected a resolution on American Indian Genocide and Recognition. Republican senators objected to the word “genocide” claiming that since there were still some American Indians left there had been no genocide. The Republican senators, however, had no problem in passing resolutions regarding genocide in other countries where there are survivors of the genocide. There are also those who insist that genocide can only occur when the state-that is, the United States government in the case of genocide against American Indians-takes deliberate military action to eradicate the target group (i.e. Indians). Unfortunately, the historic records show numerous accounts of military “battles” in which the goal of the United States was the total eradication of American Indians. The expression “nits make lice” was one way of explaining why the military killed women and children (including infants who were not yet walking). “Nits make lice” in reference to Indians reflects a genocidal attitude as well as intent. According to the United Nations definition of genocide, the forcible removal of children from their homes may also constitute genocide. When Indian children were removed from their homes by the tribal police and by the U.S. army, and then imprisoned in boarding schools where they were not allowed to speak their Native languages, to practice their Native religions, and to wear their Native clothing, this constituted a form of genocide. The idea, as expressed in the motto of America’s premier nineteenth century Indian boarding school, was to “Kill the Indian, Save the Man.” In other words, the purpose of education was to destroy Indian culture. Another form of this type of cultural genocide involves the adoption of Indian children by non-Indian families. State agencies are particularly prone to declare Native families as “unfit,” then adopt the children out to non-Indian families which will raise them with no reference to their tribal cultures. While the boarding schools no longer function as a genocidal vehicle, adoption, particularly forced adoption, appears to fit this definition. While the Indian Child Welfare Act (ICWA) is intended to give the tribes a voice in the placement of Indian children into foster homes, the State of South Dakota continues to seize Indian children and place them in non-Indian homes. In 2012, a group of tribal directors of ICWA programs on the Sioux reservations completed a report showing that while Indian children make up on 14% of the children in South Dakota, they make up 50% of the children in the state-run foster care. The state appears to equate “poverty” with “neglect” and thus seizes more Indian children. After a state supreme court upheld the ICWA provisions, the state legislature passed a series of laws making it easier for the state to take Indian children and more difficult for Indian parents to get their children back. Applying the 1948 United Nations definition of genocide retroactively to the treatment of Native Americans by the American government it appears that genocide has occurred. The United States did not ratify the convention on genocide until 1988, so genocide prior to this would be a moot point legally. Since 1988, the only actions against Native Americans which might be considered genocide center on the adoption of Indian children. Strinjam se s tem, da tega pojma ne gre uporabljati vsevprek, brez utemeljitev, enako seveda velja za pripisovaje genocidnosti kar vsem indijanskim (in drugim domorodnim ljudstvom). Se pa strinjam, da te vrste početje nikakor ni omejeno le na evropske narode, ampak je splošno razširjeno po vsem svetu in se je dogajalo v vseh zgodovinskih obdobjih. Tehnološko višja razvitost ne utemeljuje ali celo opravičuje genocidnosti nad tehnološko nižje razvitimi ljudstvi. Tu je nadvse vprašljiva vzročno - posledična obravnava, ki ste jo zapisali:" ... so se žrtve genocida predhodno na nezavedno-zavedno kolektivni ravni odločile, da se bodo iz takšnih ali drugačnih razlogov poizkusile upreti večnemu naravnemu zakonu Absolutne Spremembe, kateri pogojuje in določa celotno naše stvarstvo. In prav slednja jih je na koncu tudi pripeljala do tega, da so postale žrtve politike genocida. Iz česar posledično sledi, da so žrtve genocida ravno toliko prispevale k njihovemu lastnemu genocidu, kot so to na drugi strani izvajalci genocida. Na osnovi česar lahko povsem opravičeno zaključimo, da lahko pri tovrstnih primerih genocida govorimo o skupni krivdi tako izvajalcev genocida kot tudi žrtev genocida." Citirani odstavek je seveda zgolj vaš miselni konstrukt, v njem ni nič absolutnega, niti naravnega (v kolikor seveda ne obravnavamo vsega, kar je človeško kot naravno - v tem primeru poudarjanje, da je nekaj naravno seveda odpade). V tem se kaže vaš hybris, ki nevarno zamenjuje miselni konstrukt z absolutnim naravnim zakonom: "... nas vsi svetovni človeški miti svarijo pred nevarnostjo in zgrešenostjo tovrstnega intelektualnega napuha, kateremu smo podvrženi vsi ljudje, brez kakršnih koli izjem. Človekovo sledenje hybrisu vedno znova vodi v njegov lastni propad. Na osnovi česar obravnavam vsa prepričanja, ki v svoji osnovi temeljijo na hybrisu, kot prazne fraze, ki se vedno sprevržejo v njihovo nasprotje." V smislu vašega zadnjega stavka tudi jaz obravnavam vaše utemeljevanje krivde žrtev genocida z absolutnim naravnim zakonom. "V kolikor opazujemo delovanje naravne selekcije in evolucije v preostalih ekosistemih, ki skupaj s človekom in njegovim lastnim ekosistemom - družbo, tvorijo celotno naravo. Lahko vidimo, da sta naravna selekcija in evolucija nadvse naklonjeni k uporabi orodja, katerega označujemo s pojmom: masovno izumrtje posamezne vrste, katerega lahko v celoti primerjamo z genocidom." Tu vas moram opozoriti na dve veliki strokovni napaki. Prva napaka je ta, da človeško družbo obravnate kot lastni ekosistem, kar strokovno popolnoma zgrešeno. Človeška družba je kot skupnost pripadnikov iste vrste lahko le sestavni del ekosistema, ki vključuje življenjski prostor in vsa živa bitja v njem (biotop in biocenoza). Človekov lastni ekosistem ne obstaja, kajti vsak ekosistem, pa če je v njem prisoten človek ali ne, naseljujejo še številna druga bitja. V kolikor opazujemo delovanje naravne selekcije skozi daljše časovno obdobje lahko vidimo, da naravna selekcija nikakor NI nadvse naklonjena uporabi "orodja" masovno izumrtje posamezne vrste, temveč je to izjemen in redek pojav v evoluciji. Poglavitni in daleč prevladujoči mehanizem evolucije je postopno spreminjanje vrst kot posledica naravnega izbora določenih lastnosti, ki se izkažejo kot najbolj primerne za preživetje v spreminjajočem se okolju. Ekosistem sploh ne preferira izumrtja, ker teži k dinamičnemu ravnovesju, vrstna pestrost (biodiverziteta) pa bistveno prispeva k lažjemu vzdrževanju dinamičnega ravnovesja. Zato velika izumrtja za ekosistem niso koristna, in jih naravni izbor oz. evolucija nikakor ne spodbujata, zgodijo se izjemoma kot posledica velikih, nenadnih sprememb okolja, ki jih ekosistem oz. določene vrste v njem ne morejo prenesti. Masovnega izumrtja posamezne vrste nikakor ne moremo primerjati z genocidom. Genocid je uničevanje določenega ljudstva / rase s strani pripadnikov drugega ljudstva v okviru iste vrste, medtem ko so množična izumrtja vrst posledica nenadnih velikih sprememb v naravnem okolju, nikakor ne s strani pripadnikov iste vrste. Množično uničevanje pripadnikov iste vrste s strani drugih pripadnikov (ne s strani razmer v ekosistemu!), je v naravi tako izjemno, da v evoluciji praktično nima nobenega pomena. Genocid v človeški vrsti je v mnogih primerih posledica ideologije, omejene percepcije realnosti in patoloških procesov v družbi (npr. nacizem, uničevanje domorodnih ljudstev...) in ne evolucijskih procesov. Človeško vrsto je po mojem mnenju potrebno obravnavati kot celoto. Za preživetje vsake vrste je izjemnega pomena raznolikost njenih pripadnikov. Genocid, kjer določene skupine pripadnikov sistematično s ciljem iztrebljenja uničujejo druge - drugačne, vodi k uniformiranosti vrste, to pa vodi v degeneracijo in je pri nenadni spremembi okolja za vrsto usodno. Genocid moramo v luči evolucije obravnavati kot patološki proces, ki z zmanjševanjem genske raznolikosti slabi človeško vrsto. To se izredno lepo vidi v uničevanju ekosistema tropski deževni pragozd skupaj z njegovimi prebivalci - to je patološko in destruktivno početje za obstoj človeške vrste. Prebivalci deževnega pragozda so nosilci prave zakladnice znanja, kako ta izjemno dragoceni ekosistem uporabljati na trajnostni način in kot vir zdravil, ki krepko presega vso zahodno farmacijo, oboji so izjemna dragocenost za celotno človeško vrsto, vendar oboje zahodna civilizacija še vedno neusmiljeno uničuje za svoje kratkoročne koristi. To početje v svoji skrajni konsekvenci dejansko lahko vodi k izumrtju človeške vrste - zaradi oslabljenosti in degeneracije zaradi patoloških procesov jo evolucija lahko deloma ali popolnoma izvrže. Dejstvo pa je, da je proces evolucije človeške vrste zaradi izredno dolge časovne komponente v primerjavi z dolžino človeškega življenja zelo težko uvideti.

Le tole bi pripomnila: Največkrat ni nič narobe, če gremo počasi po svoji poti. (bližnjice se največkrat izkažejo za najdaljše poti, pa še padci so na bližnjicah hujši http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png ). Če te nekdo drug s svojo energijo dvigne, je pa sploh lahko problematično. Se spomnite tiste znane zgodbe o otroku in metulju, ki leze iz bube? No, takole gre: Otrok vidi metulja, ki se mukoma osvobaja bube in se trudi, da bi razprl pomečkana krila. Otroku se zasmili in mu sklene pomagat. Potem metulj skuša poletet, a le omahne na tla in pogine. Tista muka osvobajanja iz bube in ravnanja kril je bila namreč pomemben trening in krepitev, da bi bil sploh sposoben poletet in in zaživet življenje metulja.

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif Se strinjam, ja. Jaz o "ponovni povezavi" sicer pojma nimam, sem pa po opisu, ki sem ga enkrat precej mimogrede prebrala v eni reviji, sklepala, da naj bi bilo to glih to. Pa Šamano pravi, da ni (se mi zdi precej verjetno, da ni to, nisem pa si mislila, da je zadeva lahko tako škodljiva?)

Kaj je s to ponovno povezavo? http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ukid.gif

Ja, so kvalitetne izjeme, vsaj v naravoslovju, ki ga bolj poznam, zagotovo. Ampak to ne spremeni dejstva, da gre za sistemsko anomalijo, zato sistem ne teži h kvaliteti ampak k (pod)povprečnosti in številni dokazano dobri strokovnjaki v tem sistemu ne morejo dobit niti priložnosti.

Na univerzah v ZDA je to najbolj normalna stvar. Strokovnjake, ki se zelo izkažejo v praksi, najprej vabijo na posamezna predavanja, če se izkažejo tudi kot dobri predavatelji, pa imajo možnosti rednega ali izrednega dela na univerzi. Prehod iz prakse na faks pa pri nas praktično ni možen, pri nas lahko postaneš profesor le tako, da te nekdo opazi / priporoči kot študenta, potem pa, saj vemo, a ne, si te profesor izbere za asistenta in te vzredi v svojega naslednika. Pomemben je odnos oz. v najboljšem primeru sodelovanje s profesorjem. Lahko sicer navzven prikazujejo, kot da štejejo tvoje točke iz znanstvenega dela / objav, ampak do tega pa itak lahko prideš le preko "svojega" že ustoličenega profesorja. Ne da bi stopil en sam korak v realni svet, ne da bi se moral dokazati kjerkoli drugje kot v domači predavalnci / laboratoriju (ali preko profesorja v kakem sodelovalnem faksu / inštitutu drugje v svetu.) V majhni Sloveniji je to kuhinja domačega ognjišča - "naši" imajo za jest, desetniki in desetnice pa morajo od doma. S tem, da desetniki niso nujno najmlajši, pogosto so to tisti z dobrimi idejami, samostojnim razmišljanjem etc. Imam dva prijatelja, oba izjemno sposobna, ki po diplomi nista našla mesta na naši univerzi oz. raziskovalnih inštitutih in sta šla ven (ena v Nemčijo, en pa v Avstralijo), tam delala, tudi doktorirala, se dokazala tako v praksi kot v teoriji in raziskovanju, in se hotela vrniti - pa ni bilo mesta zanju, povsod so se pojavljale ene čudne zahteve, očitno nekomu pisane na kožo, mesta so bila že oddana. To je izjemno trdovraten in rigiden sistem, ki pa bi se sesul, če bi na profesure začeli sprejemat ljudi iz prakse in od zunaj, zato to seveda nikakor ni v interesu tistih, ki so si že zagotovili varno, ugledno in zelo dobro plačano službo. Vse skupaj gre seveda na račun kvalitete, ampak v majhni Sloveniji ni konkurence na tem področju, pri državnih jaslih dobi enako krmo tako mizeren kot odličen faks, zato si mirno lahko privoščijo tak sistem. In žal je ni kritike, ki bi kaj pomagala, še naprej bo tako, dokler ne bo vdrla realnost tudi v univerzitetne oblake in jih tresnila na trdna tla.

Spoštovani KoryuBudo, Z velikim zanimanjem sem prebrala vašo analizo osebnosti spoštovnega Janez Janše in njegovih privržencev v luči analize mita o heroju in se lahko zelo strinjam z veliko večino napisanega. Še zlasti mi je všeč drugi del, ki je manj opisovan in poudarjan v literaturi in v katerem poudarjate pomen samožrtvovanja heroja, ki se zgodi, če vas prav razumem, v obliki opustitve vloge heroja in delovanju na drugi ravni (preobrazba). Pripomnila bi le to, da so takega samožrtvovanja (oz. žrtvovanja vloge na ravni Ega) sposobni le posamezniki z visoko stopnjo individuacije, zato so dolgoročno le ti lahko res dobri voditelji. Ostali pa se poistovetijo z vlogo heroja in je niso sposobni opustiti, zato se odvije destruktivni scenarij (destruktiven ne le zanje osebno, ampak pogosto tudi za narod, ki jih izvoli), dobro opisan v temačnih mitih o herojih. Janez Janša je očitno primer tega, kar ste zelo dobro prikazali v svoji analizi. Nekoliko bi se ustavila še pri trditvi, da "smo zahodnjaki šele pred kratkim (v obdobju zadnjih dobrih 50 let) začeli postopoma resneje spoznavati in preučevati naravne psihične sile...". Glede preučevanja akademske stroke se seveda strinjam, glede samega spoznavanja pa menim, da so ljudje te arhetipe vsekakor že prej dobro poznali in jih tudi zavestno znali dobro ubesediti v pripovedkah, pravljicah, miti in legendah pa tudi epskih pesnitvah. Snovalci / Pripovedovalci zgodb so namreč te arhetipe zelo dobro poznali in se jih tudi dobro zavedali ter poznali njihov pomen v življenju ljudi tukaj in zdaj, že takrat so imeli podobno vlogo kot danes raziskovalci psihe in psihoterapevti. V drugem odstavku citiranega dela besedila pa bi vas rada opozorila na poudarjeno trditev v prvem stavku in prepričanje, ki ga izražate poti koncu odstavka. Ali ste res lahko prepričani, da kot posameznik z omejeno osebno izkušnjo, resnično poznate najboljši interes našega naroda (generalizacija objektivne realnosti)? To prepričanje namreč goji tudi večina tistih, katerim se nameravate zoperstavljati.

Pred nekaj leti je nekdo v vikend naselju mojim staršem zastrupil labradorko, izšolano za reševanje pogrešanih oseb in izpod ruševin, članico državne reševalne ekipe, ki je do takrat našla že več pogrešanih oseb. Psička je v mukah poginila, niso je mogli rešiti. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/crying.gifhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_cry.gif Tipson bojda ni nameraval zastrupit labradorke, ampak sosedovega muca, ki naj bi mu z nočnim mijavkajem kratil spanec na vikendu, strupa pa ni nastavil pri sebi, prasec, ampak v kos tunine pod sosedovo teraso, kjer ga je požrla mamina psička, ko sta z mamo prišli k sosedu na obisk, kjer je bila prislovično požrešna labradorka navajena dobit kak priboljšek. Čeprav utmeljeno sumijo, kdo bi to bil, se nikoli ni izvedla resna preiskava dogodka in ni bilo za storilca nobenih posledic. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ermm.gif

Najbrž vpisuje prispele vloge. Glede na to, da se Slovenceljni radi tožarijo za vsako ped parcele, pa za vsako prasko na avtu, pa če nekdo njihovega nevzgojenega mulca okol kepe, pa če njihov genij dobi (ne)zaslužen cvek v šoli, pa vse izvršbe revežem, ki nimajo dnarja za položnice ... in in ... ni da ni, zato ima najbrž dotična oseba vpisničar res kar za polno zaposlitev dela. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/dry.png

In jo tud res odnese, če je huda sila. Nam je pozimi pred dvema letoma lisica odnesla kar konkretnega mačkona, sredi belega dneva. Zjutraj je muc še bil pri hiši, ko sem prišla popoldne domov, pa vidim, da je za njim ostalo samo nekaj kože in dlaka, pa kaplje krvi in lisičji sledovi v snegu. Izgleda, da se ni kar čist zlahka predal, ampak revež ni imel nobenih šans. Zato tud ne nabavljamo mačkov, pač pridejo in se hranijo pri pesjankini skledi in ostanejo pri nas. (pesjanka je pa eno tako ljubeče in prijazno bitje do ljudi in živali in jih nikoli ne nažene). Žal pa nimajo prav dolge življenjske dobe, smo praktično v gozdu. Mački so pravzaprav kar ogroženi - če si ob gozdu stran od ceste, so lisice, če si v vasi, so pa avtomobili ...edino varno je imet mačka not, ampak to na podeželju nekak ne gre, vrata in okna imamo odprta v toplem delu leta, pa mački so itak navajeni bit zunaj in bi se mi zdelo kar mučno jih zapirat not in jim omejevat svobodno mačje življenje (čeprav zato na žalost večinoma bolj kratko).

Brezo in mgd, če dovolita en komentarčić: Vidva sploh ne komunicirata, ampak uporabljata drug drugega, da govorita (in sta všeč?) sama sebi http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

Včeraj ponoči lisica odnesla dva mačja mladička, ostal samo en muc. Odkar so mladički začeli jest trdno hrano, je mačja mamica čist podivjala, lovi vse živo od kuščarjev, miši, polhov, veveric do ptičev, vsak dan je imela njena mačja družinica lovsko pojedino (na terasi, kakopak, po možnosti tik pred vhodnimi vrati, vsako jutro sem pobirala tista čreva, dlako in perje in pomivala kri s terase). Zdej se je pa neusmiljena mati narava pokazala tud njej. Na terasi pod podaljšano streho, tik ob oknu, sem jim pripravila gnezdo, da bi bilo varno pred lisicami - tja si pa ja ne bodo upale, sem si mislila, pa še pes pri hiši... Figo. Ponoči zaslišim pesjankin lajež, pa kričanje mačke, skočim iz postelje in odprem vrata na teraso - prepozno. Vidim samo še čist zbegano mačko, ki teka sem in tja in pretreseno mijavka. Pa nobenega mladička. No, zjutraj se je potem en muc le prikazal, ostala dva pa sta izginila, hrana lisičjim mladičkom najverjetneje. Zdaj mucek in njegova mamica spita v hiši. Takoj, ko ga bo odstavila, jo bom pa dala sterilizirat in tako vsako mačko, ki bo še kdaj zatavala k nam. Tole letos je bilo pa res preveč, še zame, ki naravo poskušam razumet in jemat tako, kot pač je, z neizprosnimi prehranjevalnimi verigami vred.

Se strinjam z Butlom, tud meni je tole grozno, v takem ne bi hotela preživet niti tedna. Imam pa že raje svojo kočo. Slapa v hiši tudi ne bi imela, mi je pa fajn, da ga imam petnajst minut hoda od hiše.

Jah, to je demokracija. Volijo vsi, ne le intelektualna / duhovna elita ljudstva, posledično so izvoljeni taki, ki jih kot ustrezne prepozna večina.

offtopic ... malo vstran na poti / brezpotju do spoznanja http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

Lej, saj sem rekla, da je bil čist nepolitičen komentar. Umiri se, no, politika ni prizorišče za bruhanje strasti in čustev - vsaj ni dobro, da je, če se to dogaja, potem grejo stvari nevarno narobe, pa je čisto vseeno ali gre za levičarje, desničarje, komuniste, klerikalce ali pristaše Jagebabe ... Za dobro politiko rabiš v glavi mir, mir, mir...potem pa še pamet in modrost. Tega v teh tvojih političnih postih ni zaznati, žal, čeprav si že kdaj pokazala, da tudi to zmoreš. Pa kot dobronamerna kritika je bilo mišljeno tole.

Domoljubka, tebi se je odpeljalo, čist res. (btw. nisem nobena sdsovka, daleč od tega - to je moj čist nepolitičen komentar na tvoj izpad v tem postu)

?? A hja, o sajenju krompirja se govori, ko se govori o socialistični politekonomiji, ja pol pa že no, to pa je še kar aktualno, ja.

Teta inflacija, ja, pa mi danes

Pa meni se zdi čist mim nostalgično ozirat nazaj v (post)socialistično ekonomijo, izguba cajt in energije, da ne rečem metanje peska v oči in odvračanje od iskanja konkretnih rešitev. To je pase in v taki obliki je ne bo nikoli več nazaj, ker je bila posledica prepleta takratnih politično-ekonomskih razmerij, ne pa neka vzdržna, optimalna ureditev. Fajn bi bilo stvari v gospodarstvu zastavit neobremenjeno s politiko, počistit korupcijo in dat ljudem dihat in ustvarjat ...

Kako lahko je manipulirat s ciframi, če jih vzameš iz konteksta in prikriješ bistvene podatke. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/scratchchin.gif

Seveda, zato so pa vročekrvne debate o politiki precej berzzveze.