lukasetina

Pomoje si pretirano poenostavljeno razlagaš placebo učinek. Opozoril bi na par stvari: 1. Ne razumemo povsem, po kakšnih mehanizmih deluje placebo učinek. 2. Ni resnih dokazov, da homeopatija deluje pri živalih. 3. V članku so lepo pojasnili, na kakšen način bi lahko prišlo do placebo učinka tudi pri živalih.

http://www.sfgate.com/blogs/images/sfgate/worldviews/2008/12/25/BADGE.jpg

Jaz se imam za ateista, pa ne izključujem možnosti, da bog obstaja. Možnost se mi samo zdi zelo majhna, prav tako tudi nimam razlogov, da bi verjel v boga in zato rečem da "ne verjamem v boga". Me odsotnost vere v nekaj naredi vernika v ne-obstoj le-tega? Prav tako zaenkrat ne verjamem v obstoj npr. inteligentnega zunajzemeljskega življenja (čeprav se mi zdi dosti bolj verjtno od obstoja boga). To ne pomeni, da ga zanikam ali da "verjamem, da ga ni". Samo nimam razlogov (dokazov), da bi verjel vanj. Sem zaradi tega fanatičen vernik? Sem neznanstven?

Točka nima dimenzij, primer enodimenzionalne stvari bi pomoje bila premica. Določene (zaenkrat eksperimentalno nepotrjene) novejše teorije v fiziki predvidevajo tudi 11 dimenzij. A te dodatne dimenzije so tako majhne, da za njih odpade primerjava z drugo in tretjo dimenzijo.

No, kolikor vem v fiziki še vedno velja pravilo, da se vzrok vedno zgodi pred posledico. Se pa lahko dva dogodka zgodita v različnem zaporedju glede na opazovalca in njegovo hitrost. Se pravi, dogodek A se za nekoga zgodi pred dogodkom B, za drugega pa obratno. Se pa to ne more zgoditi, če je dogodek A npr. vzrok za dogodek B. Teorija relativnosti prinese en kup fascinantnih in nam težko (ali nemogoče) predstavljivih stvari. Še Deepak Chopra bi si težko izmislil kaj tako neverjetnega kot je moderna fizika.

Zanimivo, žal nimam zadostnega znanja iz fizike, da bi lahko resno razumel njihovo teorijo. Ampak kolikor razumem ne zanikajo časa, ampak samo predlagajo drugačno razumevanje le-tega v okviru fizike (da bi se na čas gledalo kot na prostorsko dimenzijo). "This view doesn’t mean that time does not exist, but that time has more to do with space than with the idea of an absolute time. So while 4D spacetime is usually considered to consist of three dimensions of space and one dimension of time, the researchers’ view suggests that it’s more correct to imagine spacetime as four dimensions of space." Meni je povsem jasno, da nam naše zaznavanje časa ne da neke objektivne slike o njem. So stvari, ki jih s svojega zornega kota pač ne moremo "razumet" ("problem ni tam, kjer ga vidiš, ampak tam, od koder ga gledaš", v besedah Evalda Flisarja). Nekaj malega o času z wikipedije: "Enačbe posebne teorije relativnosti ter poskusi, ki potrujejo relativnost (poskusi z mioni, različni sočasni dogodki v odvisnosti od hitrosti in smeri gibanja opazovalcev) kažejo na obstoj štirirazežnega prostora-časa, ne pa trorazsežnega prostora, ki bi se gibal po časovni osi. Minevanje časa, kot ga po navadi zaznavamo, je subjektiven občutek, enačbe in poskusi pa pravijo da vse koordinate na časovni osi prostora-časa obstajajo hkrati, enako kot hkrati obstajajo vse koordinate na prostoskih oseh, v tako imenovanem »celovitem vesolju« (block universe)."

Alois Kolar in podobni pomoje nimajo zadostnega znanja, da bi resno govorili o tem, kaj je zdrava prehrana. Sploh obstaja vse polno teorij o tem, kaj vse te bo ubilo, a niso podkrepljeni z nekimi strokovnimi argumenti (bolj gre v stilu: lažejo nam, to je strup, farmacevtska industrija hoče, da smo vsi bolni itd.) Prehranski strokovnjaki (s tem ne mislim Kolarja) priporočajo mleko kot zdravo živilo, tudi številne raziskave so pokazale pozitivne vplive mleka na zdravje.

Pomoje je precej očitno, da čas dejansko obstaja. Stvari se spreminjajo (ure na primer tečejo), kar je zelo dober dokaz časa. Tudi, če rečemo, da samega vesolja ni, smo "odpravili" vprašanje nastanka. Po mojem mnenju ne preveč uspešno.

Naravni izbor ne pojasni nastanka DNK, pojasni pa, kako se je z mutacijami npr. naš genski zapis postopno "razvijal" in postajal bolj in bolj kompleksen. Pa tudi, če česa še ne znamo pojasniti, to ničesar ne spremeni kar se tiče boga (t.i. argument iz nevednosti se mi ne zdi prepričljiv). Tudi če celotno Human Genome ekipo sestavljajo sami pobožneži (je ne), zame to ničesar ne spremeni, dokler je to samo njihovo mnenje ali občutek (temu se reče argument iz avtoritete; op. av.). Dvomim, da boš kdaj dokončno ovrgel boga na način kot si to predstavljaš. Konec koncev lahko tudi kreacionisti rečejo, da je bog pač podtaknil dokaze za evolucijo (nimaš dokazov, da jih ni) in lahko nasprotnike kreacionizma prav tako označimo za "vernike". Glede boga kot skupka fizičnih zakonov (če je to bog od Spinoze) pa se strinjam s Saganom, da ga je nesmiselno zanikati.

Ampak nastanek tega kompleksnega stvaritelja (nas) znamo razložiti z nenačrtnim, naključnim procesom, ki ne potrebuje inteligentne osnove. Zgradbo DNK, presnovo, intelekt, čustva itd se da pojasniti s preprostim procesom kot je naravni izbor (ne še v nulo ampak nam kar gre). Tudi USB dildo, če smo že pri tem, se da pojasniti z naravnim izborom. Kar se tiče racionalnosti mislim, da je agnosticizem edini res prizemljen pristop do česarkoli (se mi pa vseeno zdijo bolj racionalni radikalni ateisti, kot pa radikalni teisti). Jaz ne trdim, da se je vse "pač zgodilo", ampak samo puščam to kot neko (zelo) verjetno možnost in pravim, da ne bi smeli biti tako prepričani, da ima vse nek namen. Bog ve.

Kot ljudje pač iščemo v vsem nek namen in smisel, kar pa še ne pomeni, da ga tudi res ima. Vesolje brez nekega nam doumljivega, ali pa vsaj nedoumljivega smisla si predstavljamo zelo težko, podobno kot si ne moreš predstavljati ne-obstoja, ne-časa, ne-prostora ... Ko iščeš odgovor na ZAKAJ, takrat sklepaš s svojega, človeškega stališča. Mi potrebujemo zakaj in zato, vesolje ga ne. To seveda ne pomeni, da odgovora ni. Samo pravim da ni nujno, da sploh obstaja. Tudi kar se tiče boga sem že iz principa agnostičen, ampak sem agnostičen tudi do npr. Saganovega zmaja. To ne pomeni, da je verjetnost 50-50, samo za nič nisem 100%.

Se strinjam. Ampak bolj spoznavamo te "principe, procese in strukture", bolj vidimo kako poteka vse od enostavnega k kompleksnemu (npr. veliki pok, evolucija) in ne obratno. Vidimo, da nastane živo iz neživega, inteligentno iz neinteligentnega ... in znamo tudi čedalje bolje razložiti kako to poteka. Ne vidim torej vzroka, da bi predpostavljal nekaj zelo kompleksnega da bi pojasnil nekaj manj kompleksnega. Mjah, še vedno ne pojasni nastanka rase Q. Mar ni preveč kompleksna, da bi se pojavila kar sama od sebe?

Temna snov (ki po izračunih sestavlja 23% vesolja) je temna zato, ker je ne moremo videti. Lahko pa jo teoretično predvidimo, saj je "tehtanje" vesolja (tudi to znamo) pokazalo, da ima dosti večjo maso, kot bi sklepali glede na vidno snov. Ni pa res, da ne vemo nič o njej, saj smo jo predvideli ravno na osnovi tega, kar vemo o njej (gravitacija). Je pa temna snov spet idealen prostor, kamor lahko verniki uštulijo boga. Kako dobre so naše teorije? Meni se zdi fascinantno, da pogruntamo, da obstaja nekaj, česar sploh ne moremo zaznati. To ni dosežek? Ne vem sicer, kaj pričakuješ od znanosti, ampak za primate, ki so pred kratkim poskakali z dreves, nam gre odlično.

Ni fora v apriori zavračanju zavestne osnove vesolja, res pa se mi zdi nepotrebno in tudi manj verjetno (ker se verjetnosti v tem primeru ne da izračunati, je to seveda samo moje pristransko mnenje). Na začetku je bil bog (oz. ostala inteligentna nevidna bitja) pač pojasnilo za vse, česar nismo razumeli. Ko pa smo bolj in bolj spoznali, kako vse skupaj deluje, se je boga začelo štulit v stvari, ki so ostale nepojasnjene. Tako smo npr. natančno spoznali, kako se je lahko življenje brez inteligentne pomoči razvilo iz preprostih stvari v sedanjo obliko. S tem odkritjem je po mojem mnenju izginila potreba po vključevanju boga kot vzroka za naš nastanek. Preprosto ne rabimo več boga, da bi nam pojasnil te stvari. Bolj razumemo svet, manj je potrebe, da bi iskali neke nadnaravne vzroke. Zakaj se mi zdi nek stvarnik vesolja malo verjeten pa sem že obrazložil (vsak stvarnik, ki naj bi pojasnil stvaritev, bi zahteval še svojega stvarnika). En sam stvarnik ničesar ne pojasni. Res je, da ga ne moremo 100% ovreči, a prav tako ne moremo ovreči npr. Saganovega zmaja (ali pa, da bo bolj absurdno, Božička).

Pa ne bi bil obstoj takšne nepredstavljive inteligence še bolj neverjeten od našega obstoja? Če smo mi preveč kompleksni, da bi nastali brez "inteligentnega načrta", potem je bila za stvaritev našega inteligentnega stvaritelja potrebna še večja inteligenca in kompleksnost. In za stvaritev te inteligence še večja in tako naprej. Danes znata fizika in biologija precej dobro razložiti, kako je sta se iz preprostih stvari lahko razvila vesolje in življenje v vsej svoji kompleksnosti. Ne razumemo sicer vsega, kar pa še ne pomeni, da moramo luknje v znanju nadomestiti z neko "nepredstavljivo inteligenco". Zavedati se moramo tudi omejenosti svojega razuma, ki pač išče v vsem vzorce, smiselne povezave in namene. Tudi meni bi se zdelo super, če bi se izkazalo, da ima celotno vesolje nek višji smisel, ki bi ga lahko razumel, a ne bom verjel vanj zgolj zaradi privlačnosti ideje. Ugibamo in upamo pa seveda vedno lahko.

No, če ti uspe opraviti takšen test, ti James Randi (model z brado) butne na roko milijon dolarjev. Žal še nikomur ni uspelo.

Tudi tale je mislil, da lahko vidi auro. Žal je povsem enostaven test pokazal drugače. Ljudje smo pač zmotljivi.

Dvomim, da je kdo dokazal obstoj čaker ali meridianov. Bilo je sicer par poskusov, ki pa jih znanstvena skupnost ne priznava za verodostojne. Sigurno ni v medicini nekega konsenza, da te stvari obstajajo. Kaj točno pa je dokazala kvantna mehanika?

To je res, vprašanje je le, če njihove trditve res držijo. Tudi jaz imam lahko povsem svojo razlago o tem, kako npr. nastane misel, pa ni nujno da je pravilna.

Vedno sem sumil, da Brad Pitt manipulira z energijskimi telesi. Brezo, si morda ti videl na lastne oči mizo skakati kot konja? Če bi bil jaz priča takšnemu dogodku, bi vseeno najprej poizkušal najti neko "zemeljsko" razlago (ki jo zakoni fizike dopuščajo), preden bi si stvar začel razlagati z duhovi/energijskimi telesi/nefizičnimi bitji. Pa še to, nekaj mi pravi, da profesionalni fiziki dosti bolj razumejo delovanje sveta od tebe (ne poznam tvoje izobrazbe, tako da možno, da ti delam krivico), pa tudi da sodobni kognitivni psihologi precej več vedo o delovanju možganov kot so vedeli neki stari modreci. LP

ideomotor effect

Dobro zate, ampak dvomim da je imela tvoja duhovna preobrazba večji vpliv od spremembe življenjskega sloga (mogoče manj kalorična hrana, več telesne dejavnosti itd.)

Komot, problem nastane, ko začnejo s svojim skepticizmom blokirat energije.

Kaj malega bi znalo imeti zraven tudi ravnotežje med vnosom in porabo energije.

Bom napisal ko bo kaj časa.