mayan

Pozdravljen. Pa povej za primer nekaj bolj oprijemljivega, kaj mislis, da si tako narobe delal in kako ves, da je tako sedaj prav? Zavedanje,zavestnost pa bi naj bila v vsem, ne samo v partnerstvu in je hkrati nase edino zavetje.

Diagnoza "Pridna" http://www.delo.si/nedelo/diagnoza-pridna.html

Kr nekaj... Brezo, ne vem, kaj hočeš povedat... Da ti kao veš, ostali pa naj razmišljamo dalje, pa bomo morda vedeli, kaj sedaj ti veš?

quote Naša prepričanja ne ustvarjajo resničnosti, resničnost je taka kakršna je, neizpodbitna, si pa lahko svoj pogled na njo izkrivimo s takimi ali drugačnimi svojimi ali od drugih umskimi prepričanji, lahko pa jo sprejmemo tako kakršna je in smo pomirjeni. quote To je res pomirjujoča misel, da je takšna kakršna je in da jo sprejmemo... Samo, kako naj nekaj sprejmem, če nimam predstave, kakšna je... oz. vem, da vsaka lastnost, ki jo dodam k resničnosti, je moja predstava o njej... Zakaj pa potem poplava teh citatov, da sami ustvarjamo svojo resničnost?

Se sprašujem, če ga lahko v resnici preložijo na drugega popolnoma...ali tako samo izgleda, tako bi najraje... Ali ni tako, da te počaka, vse kar je tvoje? in se sprašujem, zakaj bi se bali takšnega, ker če se zavedaš svojega in če pokažeš pripravljenost, da sprejmeš še njegovega kot svojega, se vrne pravemu lastniku...če to seveda obstaja...

Malo razmišljam… Mia4aerobics verjame, da močnejši si, lažje prenašaš breme… Nataly pa verjame, da močnejši ko si, večje je breme… Kaj je skupno obema? Tako verjameta, mislita, takšno je osnovno prepričanje… Ena tako, druga tako... Če bi se zavedali svojih prepričanj... kajti ta ustvarjajo misli in resničnost… Kaj je namen trpljenja? Kje se konča? Koliko ga je potrebno v resnici? Koliko si ga sami naložimo zraven v obliki interpretacij, obsojanja? Saj poznamo tisto: »Pain is inevitable, suffering is optional«. Ali se lahko strinjamo, da je duhovni napredek nekako v tem, da lahko pometemo z nedobrodošlimi mislimi in se znamo preusmeriti na misel in stanje, ki jo želimo? Ali lahko najdemo sploh svoj mir, če se skrivamo pred trpljenjem človeštva? Ali ne postane prav z zatiskanjem oči, in nepripravljenostjo biti prostovoljno z bolečino drugega, ko vemo, da bi to lahko, pa ne…ali ne postane prav takrat naš križ težji, večji? Sicer krščanski nauk pravi: »Ne pozabi. Vzemi SVOJ križ in hodi za menoj«. Torej svojega! Se zavedamo svojega?

https://duhovnost.eu/blogi/strah/ "Imamo različne navidezne prijatelje, tudi »strahci« sodijo med njih. Taki, kot jih poznajo otroci, in tudi taki, ki strašijo odrasle ljudi. Slednji so šele pošasti, ki se jih kljub vztrajnemu odganjanju težko spregleda. Saj veste, kako pravijo: »Strah je znotraj votel, zunaj ga pa nič ni«. Vztraja, vse dokler ga ne SPREJMEMO. Šele ko si dovolimo strah OBČUTITI, ga lahko tudi prepoznamo, kaj sploh je. Je sel, ki nosi sporočila. Je poštar, ki vztrajno trka na naša vrata ter zahteva pozornost, saj ima za nas paket. Pošiljko, ki smo jo sami naročili. Strah nam želi povedati, da imamo v sebi določena prepričanja in vzorce, ki niso v skladu z našim resničnim Jazom. Če bi namreč bili, bi občutili radost in umirjenost. Strah je barometer, ki nam kaže, kaj nosimo v sebi … opozarja na tisti del nas, ki potrebuje pozornost in spremembo. Kadar ga hvaležno sprejmemo, nam preda namenjeno sporočilo in odide. Strah se ne zadržuje, ko mu enkrat dovolimo, da opravi svoje delo. Če ga podite in ne odprete vrat, bo vztrajno trkal in se vedno znova vračal v še bolj intenzivni obliki. Bolj boste kričali, naj odide, močneje bo tolkel po vratih. Če bo potrebno, vam bo tudi hišo obrnil na glavo. In verjemite, da jo bo! Sami ste ga povabili v svojo izkušnjo, da vam izroči pomembno sporočilo o vas samih in če vam mora sesuti hišo, da ga sprejmete, jo tudi bo. Zato, čim zaslišite »strašni zvonček«, odprite vrata in izrecite dobrodošlico strahu. Povprašajte ga, kakšno sočno informacijo vam danes prinaša o vas samih. Povedal vam bo. Sprejmite pošto in se zahvalite za novo informacijo, ki vam bo pomagala življenje postaviti nazaj v ravnovesje in harmonijo. To je namreč delo »baubau-a«… zato je bil ustvarjen." Zdaj bo lažje, a ne … ~ Estera ~

Nova knjiga od A.P. Kezeleta - Izničenje faktorja karme. Interesting!!!! Meni zelo všečna miselnost: Svoboda kot usoda. Morda pa se bojimo svobode tako zelo in raje verjamemo v karmo http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png. O knjigi: Ali je možno živeti svobodno izven vzročnih zank? Izničenje faktorja karme je knjiga, ki stoji na ramenih svojih predhodnic, zroč daleč stran, čez horizont in v njenim predhodnicam nedosegljivo daljavo. Kar boste prebrali, bo bržkone nasprotovalo prevladujočim duhovnim predpostavkam. Vaša prepričanja lahko celo obrne na glavo ali vam vcepi dvom v duhovno in drugo do sedaj osvojeno znanje. Srce te knjige je ideja o prebujenju, osvoboditvi ali razsvetljenju. A ker so ti pojmi navadno tako narobe razumljeni in tolmačeni, vas najbrž čaka kar nekaj s tem povezanih presenečenj. Avtor pri pisanju ni zastopal nobenega določenega nauka, šole ali tradicije. Predstavlja samo sebe; kar je napisal, izhaja iz njegovih izkušenj, iz tega, kar ve in živi. Knjiga se začne z njegovimi prvimi »uvidi v ujetništvo«, razumevanjem, da ljudje radi mislijo, da so svobodna in zavestna bitja, čeprav so pravzaprav daleč od tega. Od samega začetka je bilo njegovo duhovno potovanje usmerjeno proti »vzvišenemu cilju«, razsvetljenju ali, če uporabimo izraz, ki ga boste našli v knjigi, proti stanju mokše oziroma osvoboditve. Pojasnjuje, kako se je srečal s pojmom karme in v povezavi s tem s pojmom maye, iluzorne resničnosti. Pravzaprav se maya spreminja tudi v Mayo in tako postane utelešenje iluzije – dobesedno boginja iluzije – v objemu katere ljudje tako željno in popolnoma prostovoljno preživijo svoje življenje. Izhod iz zapora iluzije, v katerega smo sami sebe zaprli, je povezan z odstranjevanjem faktorja karme. Ujeti smo v karmične zanke in kot taki le izvršujemo mentalne, čustvene in duhovne programe. Če karmične zanke popustijo, smo sposobni povečati svojo stopnjo svobode. Ko karmične zanke izginejo, je življenje svobodno. Težava pa ni samo to doseči, bistveno teže in hkrati eden največjih paradoksov našega življenja se skriva v odgovoru na vprašanje zakaj to doseči, zakaj težiti k temu? Sporni pogled te knjige se naslanja na dejstvo, da je »več svobode« tisto, kar si želite, pred "popolno svobodo" pa trepetate od strahu. Knjiga vam bo pokazala, kako pogojena zavest v povprečnem »človeškem stanju« učinkovito ustvarja iluzijo. Presenetilo vas bo spoznanje, da se enako dogaja tudi z duhovno napredno zavestjo v stanju tako imenovane »duhovne zrelosti«. Izhod, opisan tako teoretično in, kolikor je bilo mogoče, tudi na podlagi praktičnih primerov, se nahaja v stanju »popolne svobode« ali mokše. Izvedeli boste podrobnosti o karmičnih zankah, njihovih programskih kodah ali vasanah. Del knjige je posvečen ustvarjanju tako imenovanih »razbremenilnih izkušenj«, s katerimi se doseže popuščanje karmičnih zank. To je šele priprava za končni izstop, za zadnji korak duhovnega potovanja v dekonstrukciji iluzije in nepovratnemu odstranjevanju faktorja karme. Skozi celo knjigo se vleče zamisel o viveki – razločujoči moči uma, ki edina lahko odstrani debelo in slojevito zaveso, s katero Maya, boginja iluzije, prekriva naše oči. »Napaka uma« (pragya aparadh), ki jo starodavni teksti krivijo za življenje v iluzorni resničnosti, se lahko popravi s spremljanjem mentalnih obrazcev in pomenom arhetipov vse do mesta, kjer je napaka nastala. Viveka je legendarna, a pozabljena disciplina. Obstaja razločujoča in diskriminativna moč uma, viveka pa je disciplina, katere cilj je to moč razviti – ne poznamo pa primerov viveke v praksi. Ta knjiga prinaša opis prejete viveke v dekonstrukciji iluzije. V praksi to metodo avtor uporablja že vrsto let in tako ponovno odkriva nekaj, kar je bilo pozabljeno. Polno vrednost viveke šele sluti, čeprav je njena sposobnost, da kandidata pripelje do roba razsvetljenja, dokazana v praksi. Pri tem zadnjem koraku se ponovno pojavlja motivacijska spornost, poraja se vprašanje, zakaj dekonstruirati iluzijo, ko večina ljudi zelo želi ostati v njej. Ali ste tudi vi del te večine? Ali morda čutite, da vam je dovolj hoje po začaranih stopnicah, ki ne peljejo nikamor? Odgovor na to vprašanje boste morali najti sami. Kakršenkoli v tem trenutku že bo, pa je avtor glede nečesa prepričan: absolutna svoboda je usoda vsakega od vas. Lahko se dolgo upirate, vendar se boste na koncu znašli na njenem pragu. Preberite to knjigo, četudi v tem trenutku na čutite neke pretirane potrebe po osvoboditvi, ker se bo nekoč, morda že v bližnji prihodnosti, zgodilo to: »Prišel bo čas, ko se boste skrajno utrudili od vsega pretvarjanja, bežanja, padanja in vstajanja. Vaš svet bo prekrila čudna senca in ne glede na to, kaj boste storili, vas bodo preganjale boleče besede: "Ni res. Ni res. Ni res." Ko se to zgodi, boste pripravljeni. Dekonstruirali boste iluzijo, a ne zato, ker si to želite, ampak zato, ker morate. Na pragu razsvetljenja ne boste imeli več izbire. Vi boste izginili in ostala bo samo svoboda. «

If in thirst you drink water from a cup, you see God in it. Those who are not in love with God will see only their own faces in it. ~ Rumi

Tako kot si rekla, to je vse tako zelo subtilno, in preodicirat, kako se bo ti vrnilo neko dejanje v karmičnem smislu, je zame res nevednost. Ljudje to na veliko počnejo in imajo zelo plastične predstave, kako gre karma, kako se bo nekomu nekaj vrnilo. V bistvu pa je veliko vprašanje sploh.... vse...

Pink is a (not so) new black! Meni zelo ljuba barva... Ni pa nujno da ti primanjkuje tiste energije, ki jo predstavlja, lahko si zgolj najraje v njej...

Brezo, ja odštejejo 25% za dohodnino in pa morebiti še 1% njihov. To sem se sprijaznila, ampak ne moreš kljub temu, razen, če ti preneha delovno razmerje ali ob upokojitvi. Pa še potem te nagibajo k rentnemu izplačevanju in ko vse skupaj sešteješ je manjša vsota kot si jo vplačeval. Ja, praksa je to pri nas... V mislih sem že peticijo odprla, sam nisem dovolj načitana, da bi vse lahko argumetirala (členi zakonov...), da bi bilo prepričljivo, razen, da bi ljudi skušala prebuditi, kako si lahko dopustijo vzeti pravico upravljanja s svojim denarjem...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/mellow.png

Hvala za razumevanje http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ylflower.gif

Ful imam ene vsaj enkrat na leto, za kakšen dan ali dva, ko se spomnim, lekcijo sprejemanja moje lastnosti "z glavo skozi zid", ko bi se na trepalnice metala, ker ne morm sprejet, da ne morm dvignit privarčevanega dnarja, na podlagi kolektivnega varčevanja pri MZ, zdaj po 10-ih letih, kakor nam je bilo ob vstopu v to, rečeno. Vmes so spremenili pogoje, in zdaj kao ne moreš. Ne moreš niti izstopit. Ne morem sprejet, evo... Kriminal... Osebnostna lekcija je predvsem v smislu "moje"... in pa trčenje ob avtoriteto države oz. zakonov... Ponavadi, ko se tako nerazumsko zaciklam, iz izkušenj vem, da se nekje motim, ampak tu mislim, da se ne...to je protiustavno in je navadna kraja...Ampak to mi nič ne pomaga, samo glava začne bolet... Uf, sprejeti...

Film je Blueberry z Vincentom Casselom...Vreden ogleda http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif

…Understanding as had the ancients that angels and demons were identical - interchangeble archetypes - all a matter of polarity: the guardian angel who conquered your enemy in battle was perceived by your enemy as a demon destroyer… (Dan Brown) *** "(We) consist of everything the world consists of, each of us, and just as our body contains the genealogical table of evolution as far back as the fish and even much further, so we bear everything in our soul that once was alive in the soul of men. Every god and devil that ever existed, be it among the Greeks, Chinese, or Zulus, are within us, exist as latent possibilities, as wishes, as alternatives. If the human race were to vanish from the face of the earth save for one halfway talented child that had received no education, this child would rediscover the entire course of evolution, it would be capable of producing everything once more, gods and demons, paradises, commandments, the Old and New Testament." ~ Hermann Hesse

Anaa_ Varal te je. Ne enkrat. Mnogokrat, z različnimi. Ti si mu vrnila. Praviš, da si maščevalna oseba. Tvoje priznanje je. In golo dejstvo tudi, da si šla z drugim, s čimer si konkretno zajebala, predvsem sebe. Nikomur ni pomemben vzrok (le tebi je lahko, da si odpustiš...le ti veš....). Sedaj ni več energije, da bi lahko sebe videla kot boljšo in premagala to odvisnost od "njega". Ko si boš odpustila...takrat boš hkratno lahko tudi njemu, si pravzaprav dovolila predstavo v mislih, da bo z drugo, ne s tabo in to sprejela, takrat boš sprejela tudi, da si ti naredila isto. Ljudje smo nagnjeni k temu, da smo do sebe zelo popustljivi, zlahka in površno gledamo na to, kar smo sami naredili. Eh, porečemo, ni pomenilo ničesar. Ne upamo pogledati noter. Ljudje smo tudi nagnjeni k temu, da iz strahu naredimo tisto, česar se najbolj bojimo. Recimo, tisti, ki so zelo sumničavi, so to pravzaprav upravičeno, ker je ta "greh" bil v njih, se v večini izkaže. Redkokdo se premaga. Tiste, ki se ne znajo, ne morejo, prav tako čaka odrešenje, če si ga želi. Če bi globoke iskrenosti zmogla oba, in bi še ostala želja, da sta skupaj..., potem je še upanje. Toda, glede na to, da ti jasno daje vedeti z besedami in dejanji, da mu je vseeno zate, da ga utesnjuješ..., ne razumem, zakaj ne pobereš šila in kopita... Zakaj ga opravičuješ? Zaradi svoje "napake"? Vem, misliš, da se za vsem tem skriva ljubezen..., to ženske delamo... In imaš prav da se skriva ljubezen pod vsem tem, ampak ne v taki obliki, kot bi želela. Smo le na poti do samih sebe, vmes pa spoznavamo, kogar in česar si življenju ne želimo pravzaprav... tudi naših lastnosti. Na prvo žogo bi pa ti rekla: Najdi svojo notranjo moč in ga zapusti, čimprej. Rada se imej vsaj toliko! Kasneje razmišljaj. Ne vtepaj si v glavo, da si ne znaš predstavljati življenja brez njega. Tudi, če si ne znaš predstavljati, je to neverjeten korak v neznano, ki ga ne zmore vsak in boš zelo presenečena v pozitivnem smislu - vse stvari, ki se bodo postavile na svoje mesto, naklonjenost vesolja, ker boš izstopila iz izčrpajočega odnosa in začela skrbeti sama zase in upravljati s svojo energijo... To je osnova.

quote "Glede nato da sem dober sem ji stal ob srtani jo spodbujal..." quote Dober si? Do kje in do koliko si dober? Kaj se v tebi dogodi, ko/če ugotoviš, da ni tako kot si pričakoval/želel? Pišeš sem in praviš, da se bojiš, da njena ljubezen ni dovolj močna in da te preizkuša? Kaj pa če samo projiciraš vanjo te ne tako dobre stvari, ker ti si dober in v tebi tega ni? Do kod sega tvoja dobrota? Ali ona ni dobra? Ali ne vidijo dobri ljudje v drugih tudi dobro? Ali so eni dobri, tako kot ti, ostali pa pogojno? Vse to se mi poraja ob tvojem stavku, sicer pa, če čutiš neomajno ljubezen, pa ji stoj ob strani še dalje in ji daj to vedeti... Saj vendar brez ovir ne gre...danes ona s problemi, jutri ti... Skupaj v tem... to je partnerstvo...

Se strinjam, da o empatiji lahko govorimo, ko smo beyond, svobodni in v srcu ljubezni. Vse to smo lahko... tudi če nismo še trajno tako zavestni... Za vse ostalo pa mislim, da je govora o: THE PAIN BODY “The pain-body wants to survive, just like every other entity in existence, and it can only survive if it gets you to unconsciously identify with it. It can then rise up, take you over, “become you,” and live through you. It needs to get its “food” through you. It will feed on any experience that resonates with its own kind of energy, anything that creates further pain in whatever form: anger, destructiveness, hatred, grief, emotional drama, violence, and even illness. So the pain-body, when it has taken you over, will create a situation in your life that reflects back its own energy frequency for it to feed on. Pain can only feed on pain. Pain cannot feed on joy. It finds it quite indigestible.” Eckhart Tolle

Butl, sem vidla, da si dopisal. Zdaj, upam, da boš razumel, kje je moj dvom. Ko se sprašuješ v primeru ali je tvoj sram ali ni oz. ko pišeš, da čutiš tisto, kar bi moral drug. Kako veš, kaj bi moral drug? Kaj veš, kakšna je njegova pot? Kdo si ti, da lahko rečeš, da bi ga moralo biti sram? Ali se ti ne zdi, da je sram tvoj problem ali neproblem, če ga čutiš? Sram te je, hkrati pa rečeš, da sram ni tvoj. Ne vem ne vem. Jaz mislim, da v kolikor bi ga zares predelal, ga ne bi več čutil. Ker, kdo je čustvenem središču dodal lastnost - sram v tem primeru? Hočem reči, si se vprašal, da ko kao sprejemaš, da nekdo čuti kar čuti, sploh tisti ne čuti, kar ti misliš, da čuti, ampak je "to" samo zate? Ti čutiš kar ti čutiš. Nobenega prelaganja, to ni moje, to sem kupil..., to bi moral on... Ah... saj ne vem... Mi je pa ostal v spominu en del quota iz fb: The only shame is to have shame...

Hm. Imaš pa tudi take, ki nakazujejo, da je empatija zgolj iluzija uma... Se je za vprašat... Ali drug res lahko razume tebe in ti drugega popolnoma? Bi lahko prav zatrdila: res ne more(š) kot tudi: Verjamem, da ja...ker si pač želim. Sploh pa nisi blizu razumevanja, ko nimaš "odprtega srca". Odprtja srca pa se ne moreš naučit po mojem. Ali se lahko? Ali lahko izbiraš, koga boš ljubil? S tem tudi odpadejo pričakovanja, da te bo kdo rešil, ti pomagal, hkrati pa vse "kao dobro" počneš prostovoljno. Si svoboden, ker se ne bojiš. Piše, da pravi empat loči svojo identiteto od identitete drugega. No, to meni dela težave... Kakorkoli...dvomim no... Dvomim, da sploh lahko razumemo sebe popolnoma, kaj šele druge ipd...

Emphaty I'm always willing to put myself in someone else's shoes. Unless they wear Crocs. Screw that.

Razločevanje ja...:-) T.i. slepila so del spoznavanja resnice... Ceres, tukaj še podrobneje razloži, če te zanima: do sedaj (konec septembra) je bila os Oven - Tehtnica, sedaj pa nastopi dinamika na Ribi - Devica oz. dharmična Devica. http://www.mychi.si/mesecnik/2015/shana-flogie-napoved-za-september-2015.php Od kje pa imaš ti informacijo?

https://duhovnost.eu/blog/sporocilo-ob-koncu-tedna-25-9-2015/ Čez nekaj dni bo krvava luna in mrk, ki bo mnogim doKončno spremenil življenja… aktivirala se bo nova karmične os… Devica – Ribi… sledi čas 18-mesečnega obdobja Prebujanja, čas ko boste morali preStopiti iz Iluzije v Realnost … v čas Biti… Tukaj… Zdaj. »Faza retrogradnega Merkurja prehaja v svojo polno moč, vse bo »na glavo«, v teh dneh se boste težko zbrali, še težje odločali ali bili prisotni pri stvareh, ki bi od vas zahtevale bistre misli. Ne odločajte se še, posvetite se bolj Opazovanju… smo še vedno v fazi zaključevanja, pa še vpliv mrka je… tudi tega se da že čutiti, vsaj po ohladitvi in nestanovitnem vremenu, ki bo prisotno v tem času. Tako kot bo spremenljivo vreme, bodo spremenljive tudi vaše emocije in reAkcije… in seveda, pod drobnogledom bodo vsi vaši odnosi… ki bodo Končno dobili svoj epilog. Pričakujete lahko vse neMogoče… krize, katastrofe, zastoje, nesreče in drame vseh vrst … mrk namreč prinaša preteklost v sedanjost in čas vpogleda, zato bi se znali kakšni dogodki iz preteklosti ponoviti. Prav s prihajajočim luninim mrkom se bo sklenil krog energije tega leta, ko se boste rešili bremen iz odnosa v katerem ste. Mrki so čas za pogled navznoter, za zdravljenje, za odpuščanje in prestrukturiranje. Mrki so tudi čas za fino naravnavanje, s poudarkom na sebi, zato izkoristite… Tako je vsak Trenutek zdaj, priložnost in dar, ki bo omogočil vaš napredek. Osredotočajte se v teh dneh na miselne strukture in vzorce, ki bodo prihajali iz globin vašega nezavednega… saj lahko prav skozi izkoriščanje tega pomembnega toka… »spremembe«, na dolgi rok dosežete manifestacijo željenega. S soočenjem in z vašimi edinstvenimi izzivi v teh dneh, boste konec koncev pridobivali in rasli… izkoristite čas, vstopite v Trenutek in zajadrajte v ta val… čeprav boste hoteli, boste težko skomunicirali, še težje boste razumeli ali bili razumljeni, nikakor ne boste slišali ali bili uslišani… če imate občutek, kot da »stopicate na mestu« ali, da »ste v praznem teku«, potem vedite da je to vpliv predmrčnega obdobja… ki se seveda tudi konča… vpliv Nove energije bo čutiti po 10. oktobru. Bodite v miru, pomirjeni in ne hitite te dni.« Opazujte… Odpuščajte in Razmišljajte o odnosu, ker vam prav ta kaže, kaj morate spremeniti pri sebi.

quote Cipci saj sploh ne vem, če bi tole postnila. sliši se kot zelo zamorjen in brezizhoden klic na pomoč v bistvu ni hudo - dokler ne začnem razmišlajt o tem, da me to pomanjkanje časa DUŠI. Fouš sem ljudem, ki znajo živet. jaz zgleda da ne znam (razen na dopustu). in si grem na živce s tem. ker mi grejo na živce drugi, ki govorijo, kako nimajo časa. ven iz tega kroga pa NE ZNAM. Ne vidim izhoda. quote Cipci Men je fajn, da si postnila. Ker rada preberem, da še kdo prizna, da ne zna... Zdaj, kljub temu, da si napisala, da ne želiš odgovorov v smislu filozofiranja, pa jaz vseeno ne morm iz svoje kože, pa bi rekla, da se mogoče kaže rešitev v tem, da se naučimo živeti kot da smo skoz na 24/7 na dopustu - na nek način, ne dobesedno. Stanje duha. Zaciklamo se, ker ločujemo na JAZ in DRUGI. MENI primanjkuje časa ZASE. Drugi znajo. Jaz ne. Primerjanje in želja, ki povzroči nemir in občutek (ne)časa. Zakaj ne more biti februar kot avgust - v zavesti? Iz česar je moč sklepati, da vsega ne počnemo prostovoljno, nismo v sožitju in v bistvu kalkuliramo in jemljemo večino za manj ljube obveznosti. Kaj ko se bi naučili sprostiti in uživat v vsem? V vožnji od A do B, pospravljanju, kuhanju..., ne iz izhodišča, da to mora biti, kar nam povzroča odpor. Meni je en kolega vedno rekel: "Počasi..." Sem ena izmed tistih, ki bi vse naenkrat. Trik je v prostovoljnosti tega, kar nam prihaja napoti. Saj vemo, da proti čemur se borimo, ima še večjo moč. Zato, bolj ko gledamo, kako nam zmanjkuje časa zase, bolj vidimo le to - manj ga imamo... Glede praktičnega nasveta pa, kaj pa vem, morda bluzim - vzemi si čas, ves čas na svetu, za vse... Ko ga ni, ga itak ni. "Če danes nimamo miru, smo pozabili, da pripadamo drug drugemu." - Mati Terezija - (saj ne da moramo biti ona :-)) in pa "Svoboda ni osvoboditev od nečesa, svoboda je stanje zavesti, čutenje svobode - svobode dvoma in vseh vprašanj in zato tako ostra, aktivna in odločna, da pomete z vso odvisnostjo, suženjstvom, prilagoditvijo in sprejemljivostjo. Takšna svoboda pomeni biti popolnoma samoten. Svoboden je človek, ko spozna, da notranje, psihološko ni nobene varnosti. Zahteva po varnosti v odnosu neizbežno vodi v žalost in strah. Vsako iskanje varnosti je povabilo nevarnosti." - Krishnamurti