mayan

...Nisem šla v to... Hvala za debato... Pri drugem ogledu stanovanja sem doma pozabla rožnata očala http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png...in imela možgane na On, tak da je bilo kar nekaj zadev, ki jih ni bilo moč ignorirati... Kredit pa itak - norost - zaenkrat sem se umirila... Bom se potrudila bolj cenit to, kar "imam",

Ja, doba... Imela bom eno priložnost delnega odplačila in skrajšati dobo, vendar čez leta... Sem bila na spletnih izračunih, vendar nimajo kaj dosti s tistim, ko prideš na razgovor fizično...Ja, tisti strošek na začetku pač vzameš v zakup kolikor je, v bistvu nimam kaj dosti za bluzit sploh tu, ker je le ena banka, kjer dobim toliko, kot potrebujem za to...bila skoraj na vseh, povprašala pa na vseh. Pa ni nobenega limita, do koder se lahko zviša spremenljiva OM? Ker fiksna ne pride v poštev (prevelik obrok).

Razmišljam, da vrniti se na izhodišče lahko gledamo v smislu našega notranjega stanja, da si sposoben živeti brez vsega tega, potem šele lahko greš naprej. Torej, da sprejmeš svoj neuspeh v tem vsem najprej..., šele to je izhodišče, da uspe. Tak nekak. Ampak, se mi zdi, da jaz že to tako delam, odkar več ne. Odkar neko globoko razočaranje in počasno sprejetje sebe, četudi ne vedno biti sama sebi všeč in ne vedno sebe razumeti... Zato sem hvaležna za tiste besede in tvoje razumevanje, Lili, da naj se ne oziram na vprašanja, kaj sem tako dolgo čakala...

Luna - meja Strelec/Kozorog. Opažam, da nisem najbolj strpna. Vse bi naenkrat, ampak to mi Oven dela po moje bolj... Tu sem bom morala zavestno opominjat...in začeti uživati v samem delu... Hec je, da ne moreš na izhodišče, ne verjamem tega, da lahko... Pravico do neprofitnega stanovanja daš nazaj... In pa kredit stane... tudi če bi prodala stanovanje za več, si na izgubi in ne malo... Ampak, hvala za spodbudne misli Follow you dreams...pa to http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/flirt.gif

Ja, s švicarskimi franki so ga najebali... Jaz bi popenla, da se mi to zgodi... Bemo, prej sem še vprašanje izbrisala. Še enkrat torej vprašanje: Kakšno je vaše mnenje o najemu stanovanjskega kredita pri 45-ih za 30 let, da ali ne? Našla sanjsko stanovanje, prostorno (zelenica, terasa...), po ugodni ceni, vendar mi je nepredstavljivo biti 75 letnica z obroki http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png, po drugi strani pa ne želim več biti tako iz dneva v dan... Ne gre mi za lastništvo kot to delamo po defaultu v SLO, vendar le za kvaliteto bivanja, morda malce varnosti na stara leta, če že bodo. Ne vemo, kako dolgo bomo živeli...in kaj bo jutri, vendar ali je to razlog, da nič ne ukrenemo? Hmm...

Saj bom jaz zbrisala tam, Lili http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png. Hvala za tvoje mnenje... Seveda bom preštudirala pogoje. Fiksna obrestna mera žal ne gre, ker je potem previsok obrok. Stanovanje pa ni opremljeno, ampak se ne sekirava, nekaj imava, nekaj počasi... bi pa naredili tako, da bi imela nekaj malega začetnega denarja, vsaj za tla in maybe novo kuhinjo...

Pico, sorry, odprla sem novo temo...hvala za odgovor... :-)

Ena velika naša navezanost je tudi na svoj prav. Tako da, če znamo to spustit, je že super... De Mello je res veliko pisal o nenavezanosti in se mi zdi, da je v svojih zgodbicah Učenec-Učitelj prikazal, ko je Učenec prišel v svojem iskanju razsvetljena do ne-odgovora v smislu "Ni pomembno...", takrat je Učitelj vedel, da je to to...

Ko ti dam na izbiro, da se odločiš Zame ali za svet, izbereš Mene, vendar ošineš svet s trohico obžalovanja. Zaradi te trohice obžalovanja se ti za petami oglasi moker pes, cvileč, kakor cvilijo lačni in zapuščeni. Potem se ustaviš, ker ne moreš poslušati njegove tožbe in mu pomoliš kost svoje pozornosti. Skupaj gresta naprej, oba veselo mahajoč z repom. Ko pes zarenči, spet obstaneš in Me, preplašena, kličeš. Ne bi ga pomilovala, če ti ne bi bilo žal za njim. Tvoje sočutje je krinka tvoje želje. Ko Me boš enkrat izbrala brez trohice obžalovanja, ti nikogaršnji cvilež ne bo več podkupil ušes. (V. Krmpotić)

Deljena misel na FB, stotine všečkov in kratkih komentarjev: True…, True that…, Amen…, So true…: "People will love you. People will hate you. And none of it will have anything to do with you.” Pa se sprašujem, a je folk sploh kaj globje razmislil o tem? Kajti če to tako velja, potem velja tudi obratno! Vse moje čustvovanje nima torej ničesar opraviti z dejansko osebo, stvarjo, stanjem… !? Pa se mi zdi, da bi še tu kar hitro rekli: True, True that, Amen, So true, ne dejansko se zavedujoč. Hmm. Problem je lahko tudi nenavezanost. Indolenca. Ker ne moreš razreševati svojih čustvenih vozlov, ki so najbrž tu zato, da jih razumeš in se povzpneš višje na boljši razgled. Kajti nenavezanost je najbrž nastala zaradi nerazumevanja - žalosti. Je najbrž le navidezna nenavezanost. V resnici navezanost na svoje mišljenje, način gledanja... Po moje ni problem zdrava navezanost. Ker zdrav, srečen jaz, čustvuje! Dopusti k svojemu srcu in voljno ljubi. In se sooča tudi z bolečino sveta, ker je le-ta del vsega. Ko berem Krishnamurtija, se vedno zavem, da imam možnost biti svobodna, vendar bi resnično morala temeljito, temeljito razmisliti o navezanostih in iluzijah. To pa seveda ni lahko..., me začne glava bolet http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png in pa svoboda = velika odgovornost.

Strinjam se, Janko. Razumem kaj praviš..., vsaj do tam, ko lahko... Naš (človekov) um je orodje, razum je lahko čudovit pomagač v doživljanju in resnično verjamem, ko oddela svoj namen, ostanemo na nek način podobni živalim v najvišjem smislu... Mislila sem bolj v poetičnem smislu, isto, kot drevo daje senco dobrim in slabim in v tistem smislu: poglejte lilije na polju... Ja, in še en moj razlog "za": se ne primerjajo z drugimi...

quote Ceres Ja, vse smo pobrklali. Lenoba v bistvu pomeni delovanje iz cone komforta, ko nas niti ni za volanom, ampak je krmilo prevzela neka inercija. Delovanje v coni komforta lahko pomeni tudi deloholizem, če je postal inercija in pomeni, da pač nočemo na nov teren spoznavanja nekih drugih energij, ker v začetku to pač ni samo prijetno. Tako kot je bezlanje za novimi doživetji lahko lenoba, ker se po inerciji nočemo poglobiti in spoznati s svojim mirom. quote Ceres Mah, spet je tu povedano na način, da mi je blizu in bolje razumem. Zdaj tud bolje razumem pojem inercija..., se mi zdi no http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png. Mislim, da ga lahko primerjam s tem, kar je pisal Zeland o nihalih: En del izpisanih povzetkov: Nihalo ustvari energija enako mislečih ljudi. Nihalo je energijsko - informacijska struktura. Nihalo miselno energijo privrženca fiksira na svojo frekvenco nihajev. Med nihali se odvija trd boj za privržence. Destruktivno nihalo privržencev vsiljuje cilje, ki niso pravi. Nihala igra na čustva ljudi in jih tako povleče v svojo mrežo. Če nečesa aktivno nočete, potem bo le-to v vašem življenju obstajalo. Osvobodite se vpliva nihala pomeni, da ga vržete iz svojega življenje. Da ga vržete iz svojega življenja, ne pomeni, da se mu izognete, temveč da ga ignorirate. Če želite nihalo pogasiti, morate nujno prekršiti scenarij igre. Pri dobronamerni vizualizaciji gre za mehki način gašenja človeka - nihala. Energija pogašenega nihala se usmeri k vam. Probleme lahko rešite, če nihalo, ki je te probleme ustvarilo, razblinite ali pogasite. Če želite problem rešiti, se predajte situaciji. Če se želite izogniti neoprijemljivemu stanju, morate najti svoja nihala. Nujno si morate privzgojiti navado, da se spominjate vsega tega.

V bistvu smo res vse pomesali v isti kos. Skoraj za vse to se da uporabit pojma delovanje in nedelovanje in naj bi bili zavestni obeh. Hocem rect, da je za lenobo vedno en vzrok, ko bi dusa rabla zdravljenje z ljubeznijo. Sicer pa, res je najslabse obcutek krivde se povrh. Mogoce bi se zgledovali po zivalih, kako v njih ni dvojnosti uma, saj lahko tud po lenivcih, le dajmo poceti ali nepoceti nekaj v celostnosti...(sebi pravim )

Jaz bi se bolj pogovorjala o mentalni lenobi. Kje je tista tocka, ko se ustavimo in vec ne verjamemo? V sanje, v cudez, v uresnicitev? IN ZAKAJ? Ko recemo, ne da se mi, nima smisla..., ker je nase izkustveno vedenje pac taksno in taksno. Tu bi ne smeli bit leni, v sirini uma, v zmoznosti si premisliti, zmoznosti videt svoje predstave vs. realnost. Kdo je resnicno ziv? Tisti, ki se ne boji. Nima tendence k preprecevanju ali spreminanju, kar se bo zgodilo. Strah in lenoba oz. indolenca sta pri meni tesno povezana.

Strinjam..., ker...good karma is holding you back as much as bad karma. I think. Res beden občutek, da moraš vse, kar so kao storili zate, nekako povrnit in te spremlja non stop..., v kolikor se res ne razp. in ozavestiš... Nemojte živjeti za djecu https://www.index.hr/mame/clanak/preklinjem-vas-nemojte-zivjeti-za-djecu/819586.aspx

A sem jaz že povedala? Nisem, imam pa skoz na koncu jezika... Ceres, res, tvoje pisanje mi naredi misli: "Kako barvito..., vse, vseh palet čutenje, inteligenca bistvenega ubesedit, ČLOVEK - tista visoko zavedajoča bitja torej so in to kar tukaj...". Resnično upam, da pišeš knjigo/knjige, da vsaj nameravaš, ker bi bilo res res škoda, da bi še več ljudi tega ne bralo in reklo: "Hvala." http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

Iz enega filma (Layer cake): "See, meditation is concentrate the front of the mind with a mundane task so the rest of the mind can find peace."

Mene pa zanima, a niso ta najbolj modri govorili o tem, da je treba "ustaviti notranji dialog" ? Al je to nekaj drugega kot se meniti z drugimi onkraj zavesti? Da je pa beda in dolgčas a ni to takrat ko nisi v stiku z realnostjo? Mislim, zakaj bi bilo nekaj boljšega onstran zavesti, če bi moralo biti (tudi) tu - v zavesti? Mislim, če je vse zavest? Ali zavest lahko uide kam sploh?

"I am a restlessness inside a stillness inside a restlessness." (Dodie Smith)

Iknee, začela sva v bistvu tako, moj je rekel, kao pes mora vse jest, samo sem že hitro ugotovila, da je resnica daleč od tega, no, moj je pa nekaj časa za mano to ugotovil. In pa da mešanci so najmanj občutljivi. Tako da sprva se kaj posebej nisva potrudila, da bi poiskala res najboljše zanjo (mokra hrana iz Hoferja +briketi iz Mullerja), zdaj pa se zavedam veliko bolj, kako pomembna je prehrana. Ful mam željo, da bi našla kvalitetno hrano, da bi vedela, da je to to! Veliko ljudi ima pse navajene le na suho kvalitetno hrano in se mi zdi, da imajo ti psi manj želje po vseh ostalih raznolikih okusih hrane.

* Nobeno darilo človeka ne razveseli bolj kot razumevanje. (Elizabeth Hable) * Osnova vse človekove kulture je sposobnost občudovanja. (Peter Horton) * Življenje ni nikoli nekaj, je le priložnost za nekaj. (Friedrich Hebbel) * K bistvenemu v življenju prodremo le z odpovedovanjem. (Peter M. Boppel) * Drugemu lahko pomeniš samo toliko, kolikor on tebi (Arthur Schopenauer) * (nekaj izbranih prebliskov iz Večera)

Cookie, ce pa prav ti si na prejsnji strani te teme pisala, kako si dala psu in fantu in je ze enkrat zadostovalo. Najina psicka ima blago vneto, so rekli da se rado ponavlja, pogosteje se praska on ima zato pordele uhlje. Naj bi bilo od prehrane, pa ne ugotovima katere. AB pa sigurno ni dobro tolk jest, unicijo tud dobre bakterije. Plus, totalno sem brez denarja, me je prejsnji mesec to prislo 50 eur. Pa mi prosim ne moralizirat, kako bi mogla racunat s tem, ko sem se odlocila za psa.

Poskusila bi z netreskom pri moji psički, ker ima ponovno vneta ušesa. Ne morem gledat, da bo vsak mesec in pol na antibiotikih. Je kdo tu iz MB, ki ima to rastlino? Včeraj sem jo sicer kupila v vrtnem centru Kalia , vendar je ful mlada in iz tistih majhnih listkov nič soka na priteče.

Če smo že pri tem, pa še en vic iz osemdesetih: Dudek pa Regica se spravita k »delu«, pa reče Dudek: »Stara, kaj ne vrištiš?« Regica: »Pa kak naj vrištim, kad mi ga nisi još ni vmetnul!?« Dudek: »Kak ti ga nisen vmetnul, ka ne vidiš, da sam ti ga več vmetnul.« Regica: »Pa dobro onda!...Joj.«

ampak še vseeno pa boljš kot pa minuto motnjice, ne? http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png