mayan

Ojla, ura je pol tri, in ne morem spat zarad bolecin. Cookie, haha, kako prepoznavni so tvoji izcrpni nasveti. Tud ce ne bi imela nicka, bi vedela, da si ti! :-). Hvala. Ja, seveda imam ortopan, sicer od prej, ampak sem sla tud v cetrtek slikat desno stran zgornjih zob (tam me je najbolj bolelo) na svojo roko. Zobozdravnica pravi, da se vnetje zivca ne bi videlo tako ali tako, vidi se gnojni proces, tega pa zaenkrat ni bilo. Ni mi tezko dat za ortopan se enkrat. Potencialne zobe mi ja zascitila, mislim da z gipsom in zdaj me prav vsi bolijo z glavo vred za pop. Vem tudi za Amoksiklav, dobro da si rekla da drugih raje ne, samo ne vem zakaj mi ne predpise AB. Zahtevati, pravis. Te posege, ki pa jih opisujes pa lahko recem samo: horrible horrible nightmare. Sem dala skozi pred dvajsetimi leti pravo op. nad korenino dvojke, tako da sem hodila se leto dni vsak drug dan na menjavanje traku v kanalu. Cez leta se eno op., ki ni uspela, mi je nejevoljno zasil dlesen ker anestezija sploh ni prijela, ces kako da se nisem pripravila. Halo? Potem pa se enkrat v ukc na odd. usesa, nos, grlo, ne razumem, zakaj sem tja silila od dezurnega zdravnika, tam pa mi je odpiral direkt na zivo. No, takrat sem se zaklela, da nikoli vec, pa ce umrem. Pa se je cudezno umirilo.

Ful si prijazna, Aeval, hvala. :-) Ja, moja ovnovska nepotrpezljivost...Saj, dokler se upiramo, se bolj boli. V resnici me je strah, da bo treba kaj rezat spet, pa morm bit bolj pametna kot to, da si zatiskam oci. Ce bo treba, bo pac treba... :-)

Aha, tole sem nasla: http://www.lunin.net/zdravje/slo/ZdravjeIzNarave/DomacaLekarna/373/ Ne vem sploh kaj od tega se lotit. ( Hvala za socut). Se mi zdi, da mi nic ne rata, kar si zelim porihtat-to mi je res bla zelja -najvecja.., ze ful trpela nekih operacij pred leti. Bom z zajbljem najprej. Pa porocam...

Help! Kaj pomaga? Zgornje zobe imam obrusene za prevleke. Bolecina je nevzdrzna, tako da sem na analgetkih - vsake tri ure ucinek (se ta vedno bolj bogi) popusti. Zobozdravnica mi ne uspe locirat zoba, ki bi bil krivec, ce bi ga, bi mi unicila zivec tam. Berem, da seveda, da so obruseni zobje obcutljivi, ne bi pa smeli boleti tako. Cisto sem ze na koncu z mocmi...en teden ze tako. Tudi antibiotika mi ne predpise... najbrz je kaksno vnetje, ne vem... Morda kaksne izkusnje?

Pa se res.. ni druge, kot biti s tem kar je. Zavetje- lepa beseda.

Ja, morm gledat bolj s srcem, majhnost stanovanja ne bi smela bi ovira. To, da je veliko psov samih še ne pomeni, da je prav, ne. Drugo je, če je hiša, pa so lahko odzunaj... Saj ne vem, to še morm malo predelat.. Mi smo v mojih najstniških letih imeli dva Afganistanca... Taki lepi dušici sta bla, bratec in sestrica.

NASA, super!!http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/love3.gif Jaz tud vsak dan gledam zapuščenčke, pa na bolhi, kjer jih oddajajo, ne naredim pa odločilnega koraka.., želim si pa ful. Vidim oviro, da bi bil/a sam/a do 15.30 in pa stanovanje je majhno.. Moja sestričnica pa bo kmalu dobila Whippet(ko). Angleški hrti so men ful ful lepi, samo sem bolj naklonjena siroticam..

Moj stricek dobro prenesel vcerajsnjo operacijo, bil je zelo pogumen, glede na to, da je ponavadi ob medicinski igli skup padal! :-) Zdaj pa samo upam, da se mu je/bo zgodila sprememba srca in bo zivel bolj zase najprej...

Hvala, da ste podelili svoje mnenje: Anne, Brezo, Cookie! :-)

Prosila bi za vaše mnenje. Kako bi vi se lotili zdravljenja raka, če bi vam ga odkrili? Diagnosticirana je karcinogena tvorba na dojki (2 krat 2 cm) pri moškem(52), vendar bodo še nadaljnje preiskave pokazale, ali je invaziven oz. kakšne vrste je. Njegov prvi notranji glas je, da ne bo šel na operativni poseg in bo ubral metodo 42-dnevnega zdravljenja raka po Rudolfu Breussu (post). Metoda je dokazano zelo uspešna. Vendar še v sebi ni dovolj odločen…, ker mu predvsem okolica svetuje poseg, šele nato oz. vzporedno izbrano alternativo, ker da obstaja možnost, da se bo s postom telo preveč izčrpalo in oslabelo, ne pa tudi rak izginil. Predvsem zato, ker do sedaj ni preveč napora vlagal v zdravo prehrano, bi bilo to res precej radikalno.  Kakšna je relacija z uradnim zdravljenjem v primeru, da izbereš alternativno zdravljenje (ne operacije, ne obsevanj, kemoterapije, zdravil…)? Ali moraš podpisati izjavo, da odklanjaš zdravljenje na lastno odgovornost? Je možno sodelovanje oz. kombinacija?  Ali lahko odkloniš samo kemoterapijo, če je ta del celotnega zdravljenja po operativnem posegu? Veliko ljudi, ki so preboleli raka, povedo, da je pravzaprav bila to najboljša stvar, ki se jim je v življenju zgodila, ker je bil to klic njih samih k samemu sebi, da so se prebudili in popolnoma spremenili svoj način življenja… Zdravniki danes v večini več niso tako odklonilni do drugih oblik zdravljenja. Ogromno je poti in možnosti: kako ubrati pravo v tej poplavi načinov zdravljenja? V tej množici dostopnih informacij, kaj prebrati, koga poslušati, verjeti? Se strinjate, da je pomembno verjeti, se nečemu predati?

Ovnička Cookie, vse naj naj naj!!!

Avoid gray areas. There, the illusion of safety is guarded by the lies of "maybe," "sometime," and "I don't know." There is a truth. There is a way. Life is absolute, and its principles exacting. If you put it out "there," it has to come back. Ask, and it must be revealed. Think, speak, and move with your desires, and nothing will ever be the same. Tallyho, The Universe

~Honesty is a good thing, but it is not profitable to its possessor unless it is kept under control.~ (Don Marquis)

Jaz ne bi mela moza, ki bi mi rekel, da sem cudovita, ker bi se bal, da ne bo vecerje, hehe. Tudi ne, ker res ne bi zelel prizadeti mojih custev. Meni moj pove iskreno: "Prej ti je bolj pasalo." Sem rabla malo casa, da sem to njegovo odkritost sprejela, je pa dobro, da sem se naucila, da je vazno kako se jaz pocutim. Delam na tem, da me mnenja drugih (pa ne glede zunanjosti) ne bi zamajevala. Cetudi je to ljubljena oseba, je se vedno drug.

Pa se to ne smemo pozabit. Da se namrec spreminjamo, se spremenimo. Pred leti smo npr. iskreno izrazili nasa custva, misljenje in nacin delovanja (primer: resevanje psiholoskega testa), danes pa moramo isti test drugace obkrozit, ker je neko stanje, situacija izvenela. Kje je pol tu iskrenost do nekoga, ki misli, da custvujemo in mislimo tako in tako, mi pa vec zdavnaj ne. Ze v enem dnevu si lahko premislimo, spoznamo, da ni niti tako kot smo sami mislili. Iskrenost se zmeraj nanasa na resnicnost? Kaj pa je resnicnost, resnica? Modri porecejo, povejte mi kje je ni. Hocem rect, le subjektivna je lahko iskrenost, ker jo vsak dojema na svoj nacin. In pa samo do sebe! Ali do Boga, ce verjamemo vanj in ce si predstavljamo, da vse ve o nas, da pozna nase misli in obcutke, brez da jih izrazimo.

Hvala silvija! Hvala vijola!

Vedno je lepo videt voscilo...hvala silver in amalija!

Iii, hvala Anne:-):-):-)!

V tisto, da te resnica osvobodi, pa verjamem. Vsaj pred samim sabo, da si priznas. Zavedanje tud tistega, s cemer se ne zelis soocit, samo to je pot...Ce si do sebe iskren, si s tem tudi do sveta in drugih, ni potrebno dokazovati vzrokov ali se razlagati. Scasoma nimamo niti vec potrebe biti neodkriti. Zmeraj smo namrec mnogo vec kot si zmoremo predstavljati...

~Sinceryty-if you can fake that, you've got it made.~ (George Burns)

Predstavljaj si ter občuti v svojem srcu, da si popolnoma sprejet točno takšen kot si. In da ni potrebe, da bi igral kogarkoli drugega ali da bi bil kdo drug, kar v resnici si. Predstavljaj si, da ne obstajajo nobene sodbe o ničemer, kar si kdajkoli storil ter da ni prisotne nobene krivde, če si kdajkoli kogarkoli razočaral, vključno s samim sabo. Vsak trenutek imaš možnost, da sprejmeš sebe točno takšnega kot si ter da dovoliš tej zavesti brezpogojne ljubezni, da se pretoči skozi celo tvoje telo. Vedi, da vsakič, ko si v življenju ''padel'', pravzaprav to sploh ni bil padec, saj si se skozi to vedno naučil nekaj novega. In ravno to te je pripeljalo do tega, kar danes si. Najbolj presenetljivo pri vsem tem pa je, da šele ko v popolnosti sprejmeš sebe in to kar si točno v tem trenutku, šele takrat ustvariš prostor tvoje pristnosti in postaneš popolnoma Ti. Šele takrat postaneš JAZ, tisti jaz, po katerem je tvoje Bitje hrepenelo toliko časa. In šele ko sebe popolnoma sprejmeš in se spoštuješ takšen kot si, šele takrat se lahko spremeniš - v karkoli želiš ♥ (Dobra misel-fb)

"Kakšno modrost lahko sploh najdeš, ki je večja od prijaznosti?" (Rousseau)

Mislim, a tu morebiti poteka kakšno nagradno tekmovanje v - kdo bo bolj narobe razumel, kako je bil dejansko mišljen komentar? http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/huh.png

Dons se mi ne da...