mayan

Ma ne bodi smesen, nisem ti zavistna, le verjamem ti ne, da si izpolnjen toliko, da bi lahko druge pouceval. Mislim, da vsak zacuti nek manjko v tvojem konstantnem predavanju o Bogu, ker bi ga zivel clovesko, ne pa zelel biti kot On ali pa ponizen kakor si sam predstavljas poniznost. Jaz seveda sem dalec od izpolnjene, si pa domisljam da prepoznam nekoga, ki je samospoznan. Ker ta vzpodbudi tudi v nas neko resnico, ki pa ni vseobsegajoca, ampak nam blizu oz. je predstavljena tako, da kakorkoli jo obrnes, se vedno je res. Zavistna ti pa res nisem, kvecjemu ti zelim, da bi se ne naslanjal toliko na to, kar si se naucil, ampak preprosto bil srecen brez navlake o sluzenju. Je pa res da rada citiram koga. In tak dolgo obracam misel, da jo dozivim nekak. To vse je kako jaz vidim in valda da se lahko in tudi se motim. Tak da, ze vnaprej pardon. :-)

Ja, sigurno, da je moral izkusiti to vse... to ječo kreacij svojega uma, da je prišel do izvora v sebi, do svobode...do gotovosti tistega, kar je zapisal...

Zgodaj desno nad okvirčkom, kjer se začne tema, imaš z modro napisano "Moderiranje teme". Klikneš in in imaš opcijo "Izbriši temo".

Krishnhamurti pravi: The constant assertion of belief is an indication of fear. (za mgd-ja) The moment we want to be something we are no longer free. (tud za mgd-ja, pa zame, pa še koga...)

~You can only be afraid of what you think you know.~ Jiddu Krishnamurti

Vau! Lepo!

(Ne gre mi citirat, ne lepit...) Brezo, prevzemanje bremen drugih zaradi občutka krivde, definitivno, potem pa druga skrajnost - jeza in odmik. Ni izi, če ne veš, kdo si, da bi naredil neko mejo.... Tako da, da marsikaj (preveč) priučenega, kar smatramo za lepo in prav, in seveda podzavedna agresija.. Jah, vse to..

lol, ja, to sem ji edino verjela http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png (to je tak vseuporaben nagib, isto ko zdaj razmišljam o eni jasnovidki, pri kateri sem bla.. sem tudi "divna osoba" namrečhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png).

Pred kakšnimi desetimi leti sem pisala Ljudmili o moji situaciji, ker me je zanimala regresija. Mi je kar iz pisma razbrala, da sem v prejšnjem življenju bla lepa, prav tako moj moški, vendar pa nisva skrbela za otroka, on ga je sicer obiskoval kdaj in kdaj..., da pa zdaj zato doživljam to izkušnjo zapuščenega otroka. Jaz tega nisem mogla sprejet, še zdaj ne..! V bistvu je samo zrcalno plastično napisala točno, kar sem ji jaz opisala za moja starša. Ne vem.... Ko iščeš vzroke in odgovore, življenje ponavadi odgovarja tako, da zares ustvarjaš situacije in prej ko slej postaneš kot tisti/tisto/takšen, česar ne moreš razumet... - le da bi razumel. Še zdaj bi lahko rekla, da ju nisem obsojala, le da to ni pomagalo, ker če ne obsojaš sam, pa okolica, in slej ko prej leti nate.... Sploh če se počutiš žrtev. Zgleda, da sem obsojala.. Da pa bi lahko tu ozdravel, pa ne pomaga, če se delaš, da nisi žrtev, če tako čutiš. Tak da tu mam štalo. Brezo, praviš, da je sporihtanje zadev s starši osnova, da ne morš porihtat drugje, če ne tam. Tak da v mojem primeru to ne more držat... in tudi pri tistih ne, ki jih dolgo nimajo (več)? Saj je v bistvu preprosto, v srcu, če maš rad življenje v osnovi.

Ja, okoli karme je veliko narobe razumljenega, med drugim tudi to, da je karma usoda, da slabo karmo jemljemo kot kazen (za naša slaba dejanja) in dobro kot nagrado (za dobra dejanja). Karma ni usoda, ona le povezuje med preteklimi izkušnjami in sedanjimi, da lahko primerjamo in se kaj naučimo/izkusimo. Všeč mi je razlaga, da je karma zakon vzroka in posledice, ki deluje avtomatsko in neodvisno - ne na podlagi naše subjektivne presoje ali presoje kogarkoli, česarkoli. Tako je tudi lažje razumeti, da ni potrebno iskati vzrokov in razlogov do potankosti (ker so subjektivni) in pogled na situacijo lahko spremenimo, spreminjamo, s tem pa tudi način našega odzivanja oz. vzorec, ki se vztrajno ponavlja. Iskanje vzroka problema - rešitev ali nov problem (še en fajn prispevek) http://www.svetloba.si/prispevki/941-iskanje-vzroka-problema-resitev-ali-nov-problem

Brezo, saj Phyills Krystall ima tud priročnik Odstranjevanje karmičnih vezi, tako da je tu njej znana razlika; je pa povezano. Karma te seveda omejuje, če pa te nekaj omejuje, pa ni nujno karma, le vsakogar pot k ozaveščanju...Al kako? Aboyanasanna, me zanima, kako pa misliš ti kmalu opustiti antidepresive, če si tako prepričana, da je depresijo treba zdravit s tabletami in da umik od njih prinese poslabšanje? Vem, si napisala, da zmanjšuješ... Najbrž ti kdaj v določenih obdobjih ne bo lahko oz. še težje kot sicer in potemtakem boš morala močno verjeti v to da se da ozdravit po naravni poti, z naravo, ljubeznijo do sebe... tako kot so nekateri dokazali. Kako boš verjela v to, če zdaj verjameš, da so zdravila potrebna?

Vredno prebrat o tem cloveku-se je tud bojeval z depresijo. Predvsem mi je res zanimivo ko pravi da ego ne mara bolecine, on je pa ravno v tem nasel resitev, da se ni skusal izognit negativnim obcutkom in bolecini nemoci. http://www.google.com/url?q=http://uraresnice.files.wordpress.com/2012/09/vili-breznik_jana_242.pdf&sa=U&ei=CqyoUsaDK4iThgfj8IAo&ved=0CBcQFjAF&usg=AFQjCNHf1BF7ENQH_jQWqrgkD2U7Wm8PTw

In se to: tisti, ki ljubijo, so v srcu ljubezni (te) poznajo! Poznajo srce. Seveda pa si samo ti tista, ki si si namemjena, da se spozavas in omogocis kar je zate dobro in kar te veseli ter kaj potrebujes

No, po povedanem sodec ves kdo si, sem si kar mislila, da je to da si ti slaba, le slaba izbira besede .

Aboyanasanna, a ti ves, da priznati svojo sibkost, pomeni izjemno moc? Nikar ne misli in govori, da si slabsa. Kaj mislis da se skriva pod trdno zunanjostjo vecine? Strah da bi pogledali vase in se soocili s svojo temo. Vsak jo ima. Noben zagotovo ne ve, vecina jih ne ve niti da ne ve. Ne priznajo. You are special and precious! Don't forget.;-)

Na morju letos sem šla prvič sama v Lunaparku na neko Breakdance zadevo, ker sem uvidela, da res ni šans, da mojga spravim zraven. HORROR!!! Tolk hudega ringlšpila pa še ne... Ampak vseeno nadsuper. Vem, da so se nasmihali zarad mojih grozljivih krikov, mi je blo nerodno, ampak "It was beyond my control".http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png Zadnjič pa sem prvič naredla kokosove čokoladne kroglicehttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png Letos tud pred veliko skupino ljudi prvič govorila o sebi.

~Happiness is the absence of striving for happiness.~ (Chuang Tzu) Yes! (Men se zdi, da mi je finally kapnilo. Psssst http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png. Pa taka simpl misel, da je skor ne prebereš zares) Sreča je odsotnost prizadevanja za srečo.

Rad bi te naučil življenja negotovosti – da bi ti bil neznan tvoj naslednji korak. Rad bi te naučil, da vsak svoj korak posvetiš Meni, kajti Jaz vem, kam ga bom usmeril. Rad bi te naučil, da se varno in lahkotno giblješ po prostoru zunaj tvojih meja in varnostnih pridržkov, kajti to je Moj prostor in Jaz sem eno z njim. Na tvojem podplatu je vrisan zemljevid tvoje poti, a ne beri ga in v svoj jezik ne prevajaj. Rad bi te naučil pisati pesmi v jeziku, ki ga ne razumeš. (STO IN OSEM - Vesna Krmpotić)

Preberi si svoj prvi odstavek in potem drugi. Praviš da Bogu ne pripisuješ lastnosti in kaj potem napišeš? Da je takšen in takšen. Saj ne vem, al je to čistunsko od mene, ampak mene take nedoslednosti z(motijo).. Tak da ne vem kolk ma smisel debatirat s tabo.. Aha, potem sem se zmotila, ko sem mislila, da si v Hare Krisna..Pardon.

Bogu pripisuješ lastnosti. Imaš predstave o Njem, kakšen je in jih nisi pripravljen opustiti. To sploh ni hudo, ker po mojem je to res bolj intimno, narobe je, da lajnaš vsak dan, da je to zagotovo (vsemogočen, milosten). Trdiš, da za samospoznanje potrebujemo drugega samospoznanega pomoč, tako kot je tebi neke vrste bergla Hare Krisna skupnost in ti mojstri, ki si jih spoznal. To je pač moje mnenje... no hard feelings. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png Ni samo to in tako... Ti si zase misliš, da si Njegov osebni spremljevalec, da imaš na vse odgovor?

Nič jih ne zanikam.. Pravim, da zna bit problem, ker v drugega polagamo svoje..., ga vidimo skozi svojo prizmo, kdo sploh in kakšen je. In ga zato ljubimo, ker mislimo tako in tako. Tako kot ti za moje pojme personificiraš Boga npr.

Tudi meni je všeč in blizu tale od Matere Tereze: "If we have no peace, it is because we have forgotten that we belong to each other." Le da, jaz sem imela/imam problem ponotranjit tale "other". "We belong." bi jaz rekla.

Ker nisi on. Lahko ti sicer nekdo pove, kaj ga osrečuje, pa še to se spreminja... Prebujeni nakaže smer in želi, da nekdo sam spozna. Le samospoznanje je pravo. Ah, saj ne govorim o služenju/zadovoljevanju sebi/sebe. Si pa tudi telo.. Speči se seveda lahko prebudi sam. Ker ima na duhovnem (nevidnem nivoju) potencial že prebujenega... IMO.

Komu ti to, mgd? Svojemu ogledalu? S takimi izgubljaš svojo kredibilnost, da bi širil še tisto, kar res veš, ker enostavno ne moreš vedeti, kaj drugega osrečuje. Počni ti, kar te osrečuje, služi svojemu Bogu... Zakaj pravijo, da prebujeni nima nič proti spečim? Sleherni nekoč ponovno doseže enost, tako ali drugače - ob svojem času. Za moje pojme itak vsi, ki živimo, na nek način služimo (neroden izraz) nekomu, nečemu, le da se različno tega zavedamo.

“Since I am writing a book about depression, I am often asked in social situations to describe my own experiences, and I usually end by saying that I am on medication. “Still?” people ask. “But you seem fine!” To which I invariably reply that I seem fine because I am fine, and that I am fine in part because of medication. “So how long do you expect to go on taking this stuff?” people ask. When I say that I will be on medication indefinitely, people who have dealt calmly and sympathetically with the news of suicide attempts, catatonia, missed years of work, significant loss of body weight, and so on stare at me with alarm. “But it’s really bad to be on medicine that way,” they say. “Surely now you are strong enough to be able to phase out some of these drugs!” If you say to them that this is like phasing the carburetor out of your car or the buttresses out of Notre Dame, they laugh. “So maybe you’ll stay on a really low maintenance dose?” They ask. You explain that the level of medication you take was chosen because it normalizes the systems that can go haywire, and that a low dose of medication would be like removing half of your carburetor. You add that you have experienced almost no side effects from the medication you are taking, and that there is no evidence of negative effects of long-term medication. You say that you really don’t want to get sick again. But wellness is still, in this area, associated not with achieving control of your problem, but with discontinuation of medication. “Well, I sure hope you get off it sometime soon,” they say. ” ― Andrew Solomon, The Noonday Demon: An Atlas of Depression