mayan

Vse preveč kompliciranja in teoretiziranja pri vzgoji otrok... Tudi sama sicer spoštujem, občudujem in pa predvsem se čudim, ja to je prava beseda, res se čudim, kako sfolgajo nekatere današnje mame VSE... pa še sebe sporihtat... Glede na to, da se z nostalgijo spominjamo cajtov našega otroštva, dobrih časov, kako smo bili vsi manj zategnjeni, ne vem, zakaj enostavno ne znamo biti spet takšni... Rečemo, zdaj so drugi cajti..., drugačni cajti so takšni prav zaradi nas... Če imamo dobre čase v spominu, zakaj takega scenarija ne obudimo v življenje? Trenutno berem Zelandov Transurfing realnosti - piše o tem, da npr. pomaga, ko se ujamemo v zanke subjektivnega razuma, ki nam narekuje kako bi moralo biti (velik problem je primerjanje), npr. da se v starševstvu lažje usmerimo na bolj harmonično linijo, če poskušamo gledati na otroka kot na gosta, kar vsi na tem planetu tudi smo. Le kar bi gostu v našem domu dovoljevali...na tak način naj bi bil odnos..., (posvečanje pozornosti, spoštovanje, priznavanje pravice do svobodne izbire, istočasno pa ne dovoljevati, da hodijo po nas in skačejo po naši glavi). Mi je smiselno to.

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_clown.gif...mogoče pa jim je blo boljše "met" tisto minutko motnje http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif kot pa "met" glavobol cel dan... (lastna hvala se pod mizo vala.press)

Morda je nemir nastal zaradi tvojega pretiranega prizadevanja po miru. Nemiru, tako kot ostalih, za nas neprijetnih čustev, po moje ni možno preseči, preden ga v polnosti ne sprejmemo. Torej, da smo prosti želje po kontroliranju občutij...po ločevanju na mir, nemir... Za vsakim kaosom je veličasten red, za redom kaos in za tem še veličastnejši red... Mir, ki ga iščemo, pa presega naše razumevanje...že zavedanje tega je veliko, npr. lahko se prepustimo in najdemo mir tudi v nemiru.

Mulci, mulce...Tak odnos do mladih ljudi me kar moti...Zase tocno vem, da ne bi mogla cenit uciteljice, ki bi me v srednji soli tretirala kot mulca...Spostovani so tisti, ki so spostljivi...pa ne fake..to se vedno velja. (Ker je lih tema vzgoja otrok)...Tak kot je rekel Shaw: Only the man who behaves sensibly is my tailor. All the rest can go with their own measurement." Sicer nimam otrok, trenutno bi potrebovala temo Vzgoja psa...,za kar pa mors najprej bit tud sam vzgojen, velja isto..., hehe;-)

"Ne bojte se popolnosti - nikoli je ne boste dosegli." (Salvador Dali) http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif

N'mau DeMellota: "People mistakenly assume that their thinking is done by their head; it is actually done by the heart which first dictates the conclusion, then commands the head to provide the reasoning that will defend it." *** “ Any time you are with anyone or think of anyone you must say to yourself: I am dying and this person too is dying, attempting the while to experience the truth of the words you are saying. If every one of you agrees to practice this, bitterness will die out, harmony will arise." *** "Loneliness is not cured by human company. Loneliness is cured by contact with reality."

Dejansko konfliktna oseba ne bo prisla sem razresevat zadev, ker ni pripravljena spustit svojga prav-se ne vidi kot konfliktno..., I think.

Ne ne, čist pravi ded si, samo zdelo se mi je, da so ble nekje neke tvoje fotke, iz katerih so bili vidni rezultati vadbe...pa to.. (jaz grem tud ful hitro s kg gor in dol...) , v redu je, glavno da migamo..

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/chat.gifVčeraj smo pa meli bližnje srečanje četrte vrste...- ...ga Pico Della Mirandola prišeta mimo klopce v mb mestnem parku...!!! Hehehehe...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_wink.gifhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_wink.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif

ZGODBA O GORČIČNEM ZRNU Krishna Gothami je rodila sina, ki pa je kmalu umrl. Obupana je tavala z njegovim truplom v naročju in ga ni hotela prepustiti zemlji, saj je upala, da ga bo nekdo lahko oživel. Tako je prišla do Bude in ga prosila, naj oživi sina. Buda je dejal, da to lahko stori, če mu bo Krishna Gothami prinesla eno samo gorčično zrno iz hiše, v kateri ni nikoli nihče umrl. Nesrečna mati je obiskovala hiše, vendar ni mogla najti ene same, v kateri ni še nihče spoznal smrti. Utrujena se je usedla na hribček nad mestom, da se malo odpočije, in pod seboj zagledala luči v hišah. Sprva je bila svetloba močna, kakor pa je čas mineval in je bila noč vedno globlja, so tudi luči vse bolj slabele, dokler niso na koncu povsem ugasnile. V tem trenutku je pomislila, kako podobno je človeško življenje tem lučem; tako kot luči se tudi življenje utrne, zasije in nato postopoma slabi, vse dokler naposled popolnoma ne ugasne. "Kako sebična sem bila v svoji bolečini! Smrt ni samo moja bolečina, temveč bolečina celotnega človeštva. Nisem samo jaz tista, ki jo prenašam. V tej dolini solza mora obstajati pot k nesmrtnosti, ki nam bo omogočila, da se tega zavemo, ter mene in vse ostale ljudi rešila sebičnosti, ki obstaja v bolečini. Ta sebičnost lahko izgine, le če ima bolečina smisel." Tako si je rekla, pokopala svojega sina in se vrnila k Budi. "Nisem našla hiše, v kateri ni smrti," je dejala "zato pa sem našla vprašanje in sledila ti bom, dokler ne najdem odgovora." Nato je Buda rekel: "Življenje smrtnika na zemlji je prežeto z bolečino. Ni načina, da bi se tisti, ki se je rodil, izognil smrti; mora se postarati, po starosti pa pride neizbežna smrt. Takšna je narava vseh zemeljskih stvari. Tako kot zrel sadež pade s krošnje in umre, tudi smrtniki od trenutka svojega rojstva začenjajo umirati. Poslednji trenutek te ugasnitve se imenuje smrt – smrt, ki ima vse v svoji oblasti. Tisti, ki v strahu pred smrtjo umrejo in zapustijo življenje, ne morejo narediti ničesar za tiste, ki ostajajo, in prav tako tisti, ki ostajajo, ne morejo storiti ničesar za tiste, ki odhajajo. Oče ne more rešiti sina tako kot tudi člani družine ne morejo rešiti očeta, pa če so še tako navezani nanj. In medtem, ko tisti ki ostajajo in v svojem obupu in bridkosti jočejo in žalujejo, tisti pa, ki odhajajo, dočakajo svojo smrt s strahom, obstaja Narava, ki vsem govori, da so nevedneži. Ta celoten svet ječi v agoniji smrti, nad ruševinami življenja. Modrec, ki ga opazuje, zato ne bo obupaval, niti ne bo žaloval, kajti on pozna Zakon Narave. Navaden človek ima neko vizijo o trajanju lastnega življenja in o trajanju življenja drugih ljudi. Ta vizija pa se bistveno razlikuje od pravega stanja stvari. In ko se človek prepriča, da je njegova vizija napačna, tedaj se ga polasti obup in joče nad samim seboj, kajti njegovo razočaranje je neizmerno. Vendar je takšno razočaranje zaradi neresnic in iluzij o lastnem življenju potrebno, ker predstavlja začetek poti k iskanju resnice. To je zakon Narave. Miru duše ne dosežemo z jokom in obupom − s tem le okrepimo kali bolečine v duši in telesu. Te stvari človeku jemljejo pogum, ga izčrpajo, izžamejo in porušijo njegovo ravnotežje, in tako le še pospešijo tisto, česar se najbolj boji. Človek umre prej ali slej, njegova nadaljnja usoda po smrti pa je odvisna od njegovih del tekom življenja. Če je jokal pred smrtjo, bo jokal tudi po njej. Ne glede na to, ali bo živel 50, 100 ali 150 let, se mora človek v polnosti zavedati, da njegov poslednji konec bo in mora biti prenehanje življenja. Mora umreti, mora oditi nekam drugam in zapustiti vse svoje bližnje na tem svetu. Ni razloga za obup in prepuščanje bolečini zaradi nečesa, kar je nujnost in kar se dogaja vsakomur, zaradi nečesa, kar je preprosto nespremenljivo. S tem absolutno ničesar ne spremenimo. Zato moramo iskati mir in odgovor, kajti Narava vselej varuje svoje otroke, otroci pa morajo ljubiti svojo mater in ji verjeti. Tisti torej, ki išče mir, mora iz svojih ran iztrgati puščice ogorčenja, brezupa, slabosti in tarnanja, zaradi katerih krvavi in se vedno hitreje približuje smrti. Tisti, ki uspe iztrgati puščice iz svojih lastnih ran in ki mu uspe te rane ublažiti in zaceliti, bo dosegel mir duše. Tisti pa, ki uspe premagati eno samo bolečino, bo odrešen vseh bolečin in blagoslovljen."

http://www.elephantjournal.com/2011/03/depression-is-a-highly-intelligent-state-of-being/ “Depression is the Most Dignified Energy of All.” ~Chögyam Trungpa Rinpoche

Butl, plis, a lahko vsaj na kratko poves, kaj ti ni bilo vsec in kaj je blo pozitivno pri zeni? :-)

“ Why do you want to shut out of your life any uneasiness, any misery, any depression, since after all you don't know what work these conditions are doing inside you? Why do you want to persecute yourself with the question of where all this is coming from and where it is going? Since you know, after all, that you are in the midst of transitions and you wished for nothing so much as to change. If there is anything unhealthy in your reactions, just bear in mind that sickness is the means by which an organism frees itself from what is alien; so one must simply help it to be sick, to have its whole sickness and to break out with It, since that is the way It gets better." (Rilke)

Viyola, jaz ponavadi ne recem, sploh v sluzbi. Sem se strenirala, da verjamem, da nekdo je pa ze prica. Ce je oseba fer bo to tak vedela in ti na nek nacin priznala. Ce ti noce priznat bo ze ob svojem casu... Vazno je da ti nisi odvisna od tega. Ljudje pac potrebujemo svojo izkusnjo, nagnjeni smo pa tako ali tako da ne poslusamo prav. Drugace bi nas lahko nekdo vse naucil in bi ne rabili zivet. Doma pa ne kompliciram, kr recem Kaj sem ti rekla!? Pa itak se naslednjic nic ne spremeni. Vaja za nas ego...;-)

Evo, upam da se ne veselim prehitro, ampak bolecina je dejansko pojenjala; tretji dan brez analgetikov, fiuf, 34 dni trpljenja... Lahko da je pomagala glina, domac propolis brez alkohola, morda soda, lahko pa da bi bilo bolje tudi brez vsega tega. Moja kuzika pa je tud napredovala, joka samo zjutraj malo, ko moram v sluzbo. Drugace, pa ko me bo se kdo povprasal, kaksne pasme je, bo moj odgovor - vragec! Vzgajamo se vsi trije po vrsti...;-)

Lepa imena, Angelit, pa itak kjuteki, da bi nasli fajne ljudi :1! To pa je najina Sophie!:-)

Hvala! Na desni se je potreben mali popravek trojke, ostalo pa mam. So mi vsec, uspel naravni videz. Drugace pa mi dogaja na polno, ce me ne bi ti zobje boleli in glava bi to bili najlepsi trenutki, ker imava novo prijateljico, dvomesecno psicko mesanko, zaljubljena oba, skrbi pa mam zarad njenega neumornega jokanja ko kam skocim po opravku. Kaj bo sele, ko bom morala v sluzbo drug teden. Spet pomoc bom rabla z nasveti. Odprem novo temo.

Ojla, danes dokoncamo...bolijo se zmeraj, naj bi potem bolecina izzvenela..Dobila pa sem kar nekaj mnenj izkusenejsih zobozdravnikov in so si enotni v tem da me ne bi noben brez zacasnih pustil niti en dan ker so predvsem zascita. Tak da pol lahko vem da nisem izbrala najboljse glih... Komaj cakam...

Vila sonca, boga si. To iskanje ljubezni pri doloceni osebi je ful muka, ker se nam kaze vse prej kot to, ko bi jo najbolj potrebovali. Sprijaznjenje je kljuc. Ker ironija je, da ravno takrat, ko smo najbolj osamljeni, bi morali biti sami s sabo. Pa poznam obcutke krivde, ko se iluzija o neljubezni do nekoga preseli na nas. Saj poznas tisto - naj vas maske in poze ne preslepijo, nicesar ni razen ljubezni. Sem prepricana da te ima rada, le najbrz sama nima dovolj za dati. S tvoje perspektive pa izgleda nasprotno. Ne obsojaj se, ce/ko isces. Naj misli in obcutki pridejo in tudi gredo, ti le opazuj dobrohotno. Saj ves, bozanska bitja smo v cloveski izkusnji, skozi velike teme in notranje borbe moramo, eni bolj drugi manj, da to spet zagotovo vemo... Ni za prehitevat, vse bo se ok... En velik topel mehek mama objem ti posiljam. Da bi se imela rada! :-)

Cookie, Zirkonij - yeah, I wish. Ni dnara. Moje bodo porcelanaste, pa se to mam kombinirano zdravstvo + doplacilo cca 1600 eur. Pa ni to necimrnost, dejansko so moji zobje nujno rabli nove prevleke npr. dvojke imam na zatic in prevleko ze 20 let. Skoz mela bogice za zobe, ampak zmeraj popravila in skrb. No, zdaj pa sem sanjala kako bi imela lep nasmeh, pa sem pristala, da pobrusijo se tiste zdrave zarad mosticka, hjah, pa zdaj vidim da je realnost nekaj drugega...in pa rabla bi kakih 4 jurje, ki pa jih ni in jih tud ne bo, razen kaksen loto, morm vplacat prej. :-) Jutri zvecer bom kaj vec zvedla-sem narocena..

Ona pravi da ni ta dvojka, ceprav sem jo jaz sumila. Tud zepkov nimam na dlesni za prerezat. Vse bolj je neizogibno se dejstvo, da bom morala pristat na vse, da mi resijo to, karkoli je, res ne vem. Ni pa le obcutljivost zarad brusenja definitivno. V torek lahko zrihtam nov ortopan komaj (se v sluzbi sem na polno angazirana, jutri se V.O.) Pri meni vsak z ze neznatnim zobobolom naleti na mehko srce, zase pa zdaj ne morm met dopusta, se dobro da se lahko tu potozim. Skratka, horrible horrible nightmare... Porocam, grem nocko probat...