mayan

Jaz sem vedno bla fascinirana nad stavkom: "Ne da se mi." Prav ono, začudenje...., tudi, ko sama kdaj rečem/pomislim in se čudim: "Čakaj malo. Se mi ne da? Al se mi ne da? Kdo, kaj....?" Hecno... hm. (Velikokrat kaj opustimo, ker imamo predvidevanja, vidimo ovire, ki jih v resnici ni). Ker sem že pri tem, Aboyanasanna, upam, da boš vzela dobronamerno. Res, da vejica skače pred: ki, ko, ker, da, če. Toda to so vezniki. Tisti "da", pred katerim pa ti vedno postavljaš vejico ("se mi ne, da"), je pa glagol. Ni vejice. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

Vsi imamo dva življenja. Ta drugo se začne, ko spoznamo, da imamo samo eno.. (Konfucij)

Super ugotovljeno, spoznano, povedano, Iknee! Me kar ma, da bi jaz to tud enmu samooklicanemu uporniku - vstajniku prlepla nekam. Samo se ne bi prepoznal, predvidevam. Res. Če malo poenostavim, sta v osnovi dva načina, kako biti del črede: 1. Tako, da slepo slediš in 2. Tako, da si za vsako ceno zunaj. V obeh primerih je tvoja energija in pozornost popolnoma v čredi, čreda definira tvoje vedenje in to je edino, kar v bistvu šteje, tudi če na zunaj izgleda, kot da si upornik in izven črede. Vsak sistem za svoje ravnovesje in obstoj potrebuje oba tipa pripadnikov sistema: podložnike in upornike. In uporniki potrebujejo sistem in ga nezavedno pravzaprav podpirajo, brez sistema sploh ne znajo funkcionirati, ker v resnici niso samostojni in neodvisni, definirajo se namreč v odnosu do sistema, enako kot tisti, ki se z njim poistovetijo. Ravno zato revolucionarni uporniki praviloma po zmagi postavijo še hujši sistem, kot je bil tisti prej. Nečredni so samo tisti, ki so razvili svojo notranjo referenco. Tisti lahko delujejo po svoji vesti znotraj ali zunaj črede, biti del črede ali biti proti njej, zanje sploh ni več vprašanje. Ti ljudje so tisti, ki spreminjajo stvari postopoma z evolucijo - na edini trajnostni način.

"If you try to be different, you are the same as everybody. But if you touch what unites everybody, you will see how different we are." (Jaques Lecoq)

večina jih želi to, kar so jim drugi povedali, da si želijo ... umetne vrednote ... umetni holivud ... veliko široko platno ... sebe v glavni vlogi ... ko vse blešči v filmski lepoti in filmski sreči ... in potem ... vse ima svojo protiutež ... in življenje te večkaj nauči ... jebiga guidek ... yes.gif Pri meni je blo takole, da ko je v prvem razredu tršica vprašala, kaj si želimo biti, je večina bila zdravnikov, pilotov, stevardes, modnih kreatork, jaz pa sem rekla, da si želim bit "fičfirič", hehe. Me je povprašala, kaj to je, in sem šla pred tablo, se prošetala in si požvižgavala, lol. Evo, in še danes ko razmišljam, bi lahko z eno besedo povzela, da si želim bit kul. Simply cool. Sprejemat lajf, kakor je, met srce, si upat sanjat, sanje uresničevat, predvsem svobode v glavi in v gibanju ter še kaj smisla za humor...To. :-) (Ne tolk občutkov krivde, strahov, razmišljanja in vsega tega ta težkega. Mogoče le za ščepec.)

Še uvid potrebujem torej. Zaenkrat se ga izogibam na vse pretege. Evo, sem hodila nekaj časa na terapevtsko skupino in čisto vsakič sem se tresla. Šele ko sem prišla na vrsto za govorit sem (se dejansko!!!) zdaj vidim soočila s tem in se med govorjenjem nisem tresla. Mislim, da je treba mene malo prešejkat s temi soočenji. Sem se tako naštelala, da si jih kar kličem, če je vse ok-ni prav, je dolgčas, sem down. Ko sem down pride nazaj strah. Zakaj? Manj energije za akcijo, ker ta energija kuri strah za svoj obstoj, mislim. Malo nihanj. Oz kar dosti. chat.gifchat.gif chat.gif horro-cb.jpg Mislim, da mi gre. Manj tablet, več akcije. Men se zdi, da tebi itak zelo dobro gre opazovanje in sprejemanje sebe, takšne kot si in tega kar je... V knjigah govori predvsem za tiste, ki bi hoteli bit popolnoma svobodni znotraj sebe, vseh pogojenosti, notranjih in zunanjih avtoritet, ideologij, strahov pred neznanim...

nevarnost da eksplodiram... nisem jaz popolna... v meni pa je Bog, in ko ta ljubezen prežame vse naše bitje lahko remčemo da živimo v Bogu, da smo v božanski popolnosti, ...tko nekako. laično. jaz ne maram svojih negativnih čustev, jaz jih ne rabim, delajo me nesrečno. ne rabim negativnosti sploh. moja pot je pot k Bogu... ko bom popolna pa lahko rečem, da sem Bog. Angelit, noben ne mara negativnih čustev, fora pa je, da glih preko njih vodi pot... Večino si jih sami naredimo in prikličemo, s svojimi predstavami, s katerimi definiramo strah. Zaradi spomina, ki ga projiciramo v sedanjost ali prihodnost. Spomin s svojimi asociacijami ustvarja strah. Brala sem, da je možno strah videti/pogledati le kot celoto in se zavedati, da je glavni razlog strahu, da se nočemo soočiti s sami seboj, s takšnimi, kakršni dejansko smo. In kot opazovalec hočemo vedno premagati strah ali spremeniti okoliščine ali zbežati pred njim. Krišnamurti pravi, da strahu ni mogoče deliti, in tako odpravimo celoten problem podzavesti, s katerimi nas goljufajo psihologi in psihiatri. Ko spoznamo, da smo del strahu, da nismo oddvojeni od njega, da "smo" strah, potem ne moremo več nič storiti, ker strahu ni več.

~The Universe responds not to what you want... It responds to what you are Being... Are you Being... what you want?~

~Razsvetljenje je absolutno sodelovanje z neizogibnim.~ (De Mello)

"Ko rečete, da ljubite Boga, kaj to pomeni? Pomeni, da ljubite projekcijo svoje domišljije, projekcijo sebe, ki je ogrnjena v določene oblike dostojne zunanje podobe glede na to, kaj mislite, da je plemenito in sveto; reči torej: “Ljubim Boga”, je popoln nesmisel. Kadar častite boga, častite sebe - in to ni ljubezen."

~One day you will ask me which is more important my life or yours? I will say mine and you will walk away not knowing that you are my life."~ Khalil Gibran

“The Voice There is a voice inside of you That whispers all day long, "I feel this is right for me, I know that this is wrong." No teacher, preacher, parent, friend Or wise man can decide What's right for you--just listen to The voice that speaks inside.” ― Shel Silverstein

"Biti svoboden vseh avtoritet, notranjih in zunanjih, pomeni umreti za vse preteklosti in vaša zavest postane sveža, vedno mlada, nedolžna, pozorna, polna moči in zanimanja. Le v takem stanju se lahko opazujemo in spoznavamo. Za to potrebujemo zavestnost - neprestano opažanje - "videnje" vsega, kar se dogaja v naši notranjosti brez olepšav, brez popravljanja, brez razmišljanja, kaj naj bi bilo prav in kaj ne, kajti v trenutku, ko popravljate, ustvarjate novo avtoriteto, cenzorja." Krishnamurti J. (ma, osvojila bom to "stanje" spet, pa če.... ne vem kaj!!!!)

Naslov bi po moje moral biti zasvojenost. Ker si zasvojen zaradi SVOJIH slabih navad in ne dejansko odvisen od substance... Odvisno je telo. Being addicted, addict - zasvojenost, odvisnost pa je dependence, interdependence - soodvisnost. Razlika je po moje, da je eno biti zasvojen od (mrtve) stvari, drugo pa biti odvisen, soodvisnost živih bitij... Ne vem, malo filozofiram v smislu, da bi morda morali ločiti to.. Zato bi morda Binchy morala skrbeti zase, za mejo v delu soodvisnosti, morda od svoje odvisnosti po pomagati, brat pa seveda najprej prenehati z drogo oz. nadomestki - vsemi substancami...to je osnova! To pa je popolnoma njegova odločitev. Res pa se notranja odločitev sproži zaradi zunanjih dejavnikov, nekaj se ga dotakne, in tu imamo ponavadi ostali upanje, da lahko kaj spremenimo, vseeno vplivamo.. Love...

Dovoliti, da gre (spustiti) ne pomeni, da ti je prenehalo biti mar. Pomeni, da si prenehal poskušati prisiljevati druge, da jim je...

Who is the judge? The judge is God. Why is he God? Because he decides whether I win or lose, not my opponent. Who is your opponent? He doesn't exist. Why does he not exist? Because he is just a mere dissenting voice to the truth I speak. (iz filma The great debaters)

Jaaaa. Povedal si tocno. Tnx

Dragi lunatiki. Zelim vam lahko le preprosto sreco in zdravje v tem letu, v teh nestetokrat izrecenih besedah je vse, manjka se ljubezen, katero pa si lahko vsak interpretira po svoje, zato bom rekla, da si zase zelim vsaj iskrico neustrasnosti pred ljudmi - komerkoli in cemerkoli, kar bom srecevala na poti, tisto lucko, ki bo zmeraj odstirala nepravi pogled na resnicno in vredno zivljenja. Hvala da ste! :-)

No, kakorkol zna bit zivahno tukaj, zgledajoc da smo si dovolj, vseeno pogresam Marso. Je samo ena in edinstvena. Se zdaj ne vem, zakaj se je tako odlocla in kako ji je. Pa ce kdaj prebere kaj in kako se premaga, da ne pise. Ta LN in LF je vendar kot njen otrok in od Mitje. Marsa, saj vem, zihr mas sporihtano v glavi tak kot v srcu, je ze prav tak, upam da ti fajn spila lajf! :-)

Jp, the lesson is always love. Evo, spremenila podpis. To je to. Drgac pa: Nova Luna 1.1.2014 - ve kdo kaj vec o tem?

Ne vem, ce bos to sprejela, ampak to si ti. Samo ti, kakor jo vidis. Tvoj prejsnji sestavek o deklici in njenem utripajocem srcku me je ful ganil. Ni vec od tega. Zato sem hotla reci, ko je Anne vprasala, zakaj se ne bi ti priblizala njej: "Ne gre...." Le ko smo prosti projekcij. In, uf, kako domisljavo se mi zdi vedeti za drugega o njegovih nepredelanih sencah in njegovih projekcijah. Saj to pocnemo vsi. In ko bos ti zares VIDELA in SLISALA bo tudi ona, ce to zelis. Hrepenis po sebi in ljubezni do sebe. To utripajoce srce je srce vseh.

Angelit, you inspire me...

Mama pa kar lepo v Ameriko...Seveda, da si prevzela se njen del odgovornosti in bremena nase, Binchy. Morala bos pogledati vase, najti socutje DO SEBE. Bolelo bo, tako kot bo bolelo njega, da bo prisel iz cone udobja. Oba v proces zdravljenja. Ni dvoma, da ga imas res rada, to se morda ne no videlo ampak se ve. Namesto: Jaz pomagam tebi, ti meni, jaz delam to zate, ti zame, naj bo: Jaz bom pomagal sebi, le s tem tudi tebi. In ti sebi. To bo, ko bos imela tudi sama dovolj.. Drugega ne vem kaj bi rekla, le da je grozno imeti rad odvisnika, ves verjames ali ne ~ vsi smo vsaj nekje z enako mero, le da se ne zavedamo se.

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ROSE1.gif Zalaya, hvala, da si tako iskreno napisala tole. Rabim takšen vzor tako zelo, ko imate nekateri dragoceni ljudje dejansko jasno sliko, kako stvari stojijo in pogum to ne samo misliti, ampak tudi izreči. Ker človek lahko zboli, če prekrije resnične občutke s tistim: "O umrlem vse dobro..."