-
Št. objav
2.706 -
Član od
-
Zadnji obisk
-
Zmagovalni dnevi
3
Vrsta vsebine
Profili
Forumi
Koledar
Blogi
Vse kar je objavil/a emanuel
-
Bi jest mal drugač se izrazu. Ravno duša je svobodna volja, ki jo je Bog dal človeku. V knjigi Veneti, naši davni predniki, Matej Bor navaja, da so veneti za dušo in voljo uporabljali isto besedo. Ravno svobodna volja je bistvo človeške duše. In človek kot duša se lahko povezuje z duhom, ki biva v srcu duše, in je v resnici Božji duh v človeku; ali pa s svojim materialnim telesom, ki ima lastne nagone. Zakaj, ravno tako kot je meseno telo posoda duše, in duša biva v srcu, je duša posoda duha, ki biva v srcu duše. Preizkušnja duše je v bistvu preizkušnja svobodne volje, in preizkušnja svobodne volje je preizkušnja duše. Človeška duša je še vedno materialna, vezana, in ravno slabosti (grehi) duše so vezi, ki dušo vežejo na materijo. Zato se mora človek osvoboditi svojih slabosti (grehov), da se reši navezanosti, se prečistiti materije, da lahko preide v čisto duhovno sfero. Zate pa je očitno duša in duh eno in isto, pol pa uvedeš še izraz osebnost. Ampak osebnost sama je večplastna, ki lahko izhaja iz zavesti duše, nagonov telesa in višjega spoznanja, ki je iz duha. Če se slučajno motim, mi pa prosim razloži, kaj je zate razlika med duhom in dušo.
-
Ampak, ali nam ravno to, da nam nič ne koristi, če pridobimo cel svet, dušo pa pogubimo, ne pove, da v bistvu smo duša, in ne telo. Če namreč ne bi bili duša, potem tudi ne bi držalo, da nam nobena pridobitev nič ne koristi, če dušo pogubimo.
-
Ko ti pišeš o duši, mam občutek, da opisuješ duha, ne dušo. Zakaj duša je tesno povezana z osebnostjo, navezanostjo, slabostmi... Če osebnost nima nič z dušo, s čim pa potem ima? Poglej, ko nekdo umre, rečejo, da je spustu dušo. Ali pa rečejo, da je zapusti telo. Dve čist različne stvari. Prvič se človek identificira s telesom, in je duša nekaj abstraktnega. Drugič pa je človek duša, in telo zglj začasno prebivališče duše, to je človeka. Kot navaja Lorber, je najhujše, kar se lahko zgodi človeku, da ga poje njegovo lastno telo. Se pravi, da človek postane suženj želja svojega telesa, se s telesom popolnoma poveže, in pri telesni smrti ga telo potegne s sabo v smrt, in smrt občuti v vsej svoji grozi. Človek pa, ki se poveže z duhom, svojo telesno smrt doživi kot odrešitev iz temne ječe materialnega telesa. Če pa se ti da ukvarjat z angleščino, lahko razlago o človeku kot bitju telesa, duše in duha najdeš na: http://www.j-lorber.de/kee/3/l-trinity.htm In kot navaja Sveto pismo; kaj nam nuca, če si pridobimo cel svet, svojo dušo pa pogubimo. Tako se pa tud razume pojem duše.
-
Iz zadne Aure o angelih: "Mi vsi (angeli) smo veliko bolj resnični kot vi ljudje; vaša telesa namreč v resnici sploh niso to, kar se zdi. Imajo sicer človeško obliko, ki se lahko premika po volji duše; ko pa ta oblika mine, takoj spet preide v neštete druge oblike. Le čista resnica je realna resničnost, vse drugo na vas še zemeljskih ljudeh je je videz in nujna prevara čutov. Dokler namreč človek dela zaradi svojega telesa, da si zbira zaklade tega sveta, tako dolgo je tudi njegova duša iz prevare svojega telesa sama v največji prevari; kdor namreč telesno življenje imenuje življenje in ga ima za takšno, je njegova duša tako dolgo mrtva, dokler se v sebi ne zave, da je življenje materialnega mesenega telesa resnična smrt. Mi (angeli) pa smo popolnoma resnični, ker nimamo spremenljivega telesa, ampak smo življenska sila, ki se ne more nikoli več spremeniti ali kakor koli uničiti. Vse to, kar vi kot meseni ljudje na zemlji vidite ali si ogledate, lahko uniči ali spremeni vaše telo. Če ti pade kamen na glavo, te ubije. Če padeš v vodo ali ogenj, si lahko mrtev. Skratka, v vseh elementih lahko tvoje telo zanesljivo umre. Tega pri nas nikoli ni; mi sami smo namreč življenska sila iz Boga in prešinjamo vse in nobeden materialni element nam ne more škodovati. V sebi imamo nepremagljivo oblast in moč, da v trenutku uničimo ali tudi ustvarimo vse materialne elemente. Obvladujemo vse, nas pa večno ne more obvladovati nič drugega kot le mi sami, ker smo popoln izraz Božje volje."
-
In katera cerku naj bi to definirala?
-
Na kratk povedan, človeštvo se hran iz drevesa spoznanja (znanja), namesto z drevesa ljubezni. Kar je temelni greh človeške družbe.
-
A ja. Pohlep, lakomnost, skopuštvo, požrešnost, nečistovanje, lenobo,.... vse to si je izmislla cerku . Prej pa tega torej sploh ni blo. Mislm, je pa cerku pol res nardila velik slabga, če si je vse to zmislla, prej pa teh grdih stvari ni blo.
-
Sevede lahko vprašaš . Na moj osebni e-mail
-
Vse, kar ni v (božjem) redu. Napuh, lakomnost, lenoba, skopuštvo..... In potem vse, kar iz tega ishaja
-
Kaj je bul-šit
-
Oh, ni za kaj . Pa še kdaj
-
Priporočljivo branje: Škof Martin; razvoj duše v onostranstvu. Tam, kjer se zgodbe iz življenja po življenju končajo, se tukaj stvar šele zares začne.
-
Tud to, da je 2 plus 2 štiri, je vsakmo hit jasn, in ni treba nič teoretizirat. Ko je pa treba računat odvode pa integrale, pa stvar ni tko preprosta. Ampak zato še ne moreš rečt, da NIHČE ne zna računat integralov , a ne, da ne. Kri in srce. Pa saj je srce tud del krvnega sistema. In ne samo del, ampak središče oziroma center. Mimgrede, se ti zdi slučajna podobnost med besedo srce in pa besedama središče ter center? Vsakdo pa, ki spontano pokaže nase, pokaže na svoje srce, ne pa na svojo glavo. Možgani so zgolj računalnik iz mesa. Ljudje imamo zavedanje, da smo tisto, kar imamo v srcu. In to ne izhaja iz spoznanja golega razuma, ampak iz globjih človekovih zavedanj, iz drugih senzorjev, kot bi se ti izrazla. Razumsko gledano bi rakli, da smo zgolj razum, torej da je duša v glavi. Sicer pa je jasno, da telo brez duše ne more živeti. Strogo kemično gledano bi lahko rekli, da je telo sestavljeno iz mrtvih kemijskih elementov. Kemija, ki človeka razgradi in analizira, ne more najti nič živega, čemur bi lahko rekli, to je pa življenje. Sevede pa Sveto pismo ne navaja kar tako, brez veze, da je življenje mesa v krvi. Ko to povežeš, pa iz tega lahko potegneš tudi kakšen sklep. Bi se pa strinju, da nihče, razen Boga, ne more določiti točne meje med dušo in telesom; in pa med dušo in duhom. Tuki se pa vsa stvar res konča. Je bol it
-
Pa še mal dodatka iz Lorberja. Ko se duša- to njen onostranski duh iz Boga zelo jasno vidi-v telesu, bodisi v rastlinskem ali živalskem, po potrebnem zorenju že sposobna povzpeti na višjo stopnjo življrnja, ji njen onstranski duh, ki jo nenehno oblikuje, omogoči, da ji je za vnaprej neuporabno telo odvzeto in si lahko potem -že obdarjena z višjimi inteligencami- oblikuje novo telo, v katerem se lahko po daljšem ali krajšem času spet povzpne do višje inteligence življenja in dejavnosti in tako naprej vse do človeka, kjer bo kot že povsem svobodna, v poslednjem telesu dosegla popolno samozvest, spoznanje Boga, ljubezen do Njega in s tem popolno združitev s svojim onstranskim duhom, in ta združitev se imenuje novo rojstvo ali prerojenje v duhu. Pa lahko noč vsem
-
Duša je osebna, ima ego (se pravi svoj materialni, meseni del), je navezana, in je lahko prizadeta. Šele, ko se duša povsem prečisti, nima več ega, ni več navezana in ne more več biti prizadeta.
-
Ko duša zapusti meseno telo, sama iz sebe ustvari fino eterično telo. Torej to eterično telo je iz duše.
-
Temu bi jest reku duh. Človek je bitje iz telesa, duše in duha. Telo je človeku dano zgolj za kratek čas, in torej ni človekova resnična last, ker nima trajnosti. Duh pa je od Boga. Duša pa je človekova zavest in njegova svobodna volja. In duša se lahko veže na telo oziroma materijo; ali pa na duha, to je na Božansko v človeku.
-
Duša je v krvi . In bliže, kot je Bogu, bolj se zbira v srcu. In kaj misliš s tem, da nihče ne ve, kje se duša nahaja .
-
Da najprej mal osvežim. "Kdor od vas pa je sposoben kaj razumeti, naj ve, da so na tej zemlji stopile v meso tudi duše z drugih svetov in da so na njej tudi otroci kače. Sicer so enkrat že umrli in nekateri že večkrat, za svojo popolnost pa so spet vzeli nase meso. Pogosto ste že slišali o selitvi duš. Daljna jutrova dežela še dandanes trdno veruje v to. Toda ta vera je pri njih zelo omadeževana, ker naj bi se po njihovem človeške duše vračale v živalsko meso. Ampak še zdaleč ni tako. Večinoma sem vam že povedal, da se duša človeka s tega sveta zbere iz mineralnega, rastlinskega in živalskega kraljestva in se povzpne do človeške duše, in tudi, kako se to v ustaljenem redu dogaja. Toda vzratno ne potuje več nobena še tako nepopolna duša, razen v duhovnem srednjem kraljestvu po zunanji pojavnosti, da bi se ponižala in potem morebiti poboljšala. Ko se to zgodi do določene stopnje, čez katero se potem zaradi pomanjkanja višjih sposobnosti ne more nadaljevati, lahko takšna duša preide zgolj v blaženost ustvarjenih bitij na kakšnem drugem svetu, se pravi v njegovem duhovnem delu, ali pa, če hoče, še enkrat stopi v meso ljudi te zemlje, si po tej poti morda pridobi višje sposobnosti in z njihovo pomočjo doseže celo Božje otroštvo. Tako potujejo tudi duše z drugih svetov v meso ljudi te zemlje, da bi si v njem pridobile tiste neštete duhovne lastnosti, ki so potrebne za dosego resničnega Božjega otroštva. Ker pa je ta zemlja takšna šola, jo tudi obravnavam s toliko potrpljenja, uvidevnosti in potrpežljivosti. Kdor od vas zmore to razumeti, naj razume; toda to naj obdrži zase, ker ne bo dano vsem, da bi razumeli vse skrivnosti Božjega kraljestva. Če pa vendarle najdete koga, ki je otrok kar se da pravega duha, temu lahko postopno odkrivate eno skrivnost za drugo, toda tudi tedaj samo zanj; kajti Jaz hočem, da si pravi človek vse to pridobi z lastno prizadevnostjo po mojem nauku." Na kratko nauk o dušah po Lorberju. Da ponovim, glede na to, da še zmer najdem take cvetke, kot je ta, da se človeška duša lahko rodi kot žival. Živali za razliko od človeka nimajo stanovitne duše. Se prav, da se duše živali vedno takoj po telesni smrti združujejo med sabo in tako prehajajo na višje nivoje bivanja. Človek pa je zaokrožena celota, in se kot tak razvija naprej. Nikoli pa se ne rodi kot žival, lahko pa se več tisoč let ne more več roditi, če preveč pade. In v duhovnem svetu lahko prevzame podobo živali v skladu s svojim življenjem na tem svetu. In pri materialnem človeku je tudi duša še materialna. Jasno pa je, da niti atom materialnega ne more preiti v čisto duhovno sfero (nebesa), zato se mora človeška duša prečistiti vsega materialnega, da postane povsem duhovna in kot taka preide v čisto duhovno sfero, iz katre tudi izhaja.
-
Kdor išče, ta najde. Po moje je glavni krivec za zlorabe duhovna lenoba ljudi. Skrbijo za posvetne dobrine, za duhovnost bo pa že duhovščina poskrbela. Pol pa duhovščina že poskrbi, sam predvsem zase . Se počas vse sprevrže v prazno ceremonialnost. Kdor čaka, da mu bo kdo drug žlico v usta tlaču, si je sam kriv, če ubogo propada.
-
Ni blo mišlen tko smrtno resen . Je mišlen v smislu, da se širšim ljudskim množicam zdi blazno visoko-duhovno, če se uporablja neki kao sveti-magični jezik, ki naj bi bil po razlagi raznih "mojstrov" (predvsem manipulacije ) Bogu še posebno blizu. Mimgrede, ti mogoče manjka smisla za humor .
-
Al mogoče kdo reče "mislim, da je tako, vendar se gotovo motim, torej mislim, da ni tako, kot mislim, da je :xx!: "? Al ni to paradoks ? Nikol pa nism trdu, da ostali nimate pojma, niti slučajno. Če pa vidim trditu, s katero se ne strinjam, pač to napišem. Pa čeprav je to v nasprotju s pogledi večine (več kot pol) drugih. Se nekak smatra, da je vse, kar predstavlja krščanstvo, zgolj dogma. Kar pa predstavljajo vshodnjaške vere in filozofije, je pa oh in sploh vse super. Pa sam poglej, kakšen je kastni sistem v Indiji, na primer. Lahko je eno stvar idealizirat iz distance. Ti sploh nism zameru, sploh ne gre za to. Lahko mi verjameš, da je od Boga podanih veliko več razlag, kot si misliš, ter da ne gre zgolj za razlago pač enga človeka, ali pa tudi ne. Kakor hočeš, je čist tvoja stvar. Te nič ne silm, tak je zgolj moj pogled, in tko tud napišem. In pri tem sevede ne trdm, da je vse drugo zanič. Je nekje pač več in bol razložen, kot drugje. Dostikrat se stvari celo lepo ujemajo in dopolnjujejo .
-
Mogoče maš pa prov . Do zdaj je latinsk res dobr žgal, ampak je pa mal izpet . Ja, tud če se učiš od najbolših, je treba kdaj kaj spremenit
-
Če nekaj ne poznaš, ne razumeš ali nečeš sprejeti, to še ne pomeni, da tega ni. Na osnovi česa pa lahko trdiš, da Bog ne daje razlag ?
-
Sam ti to mirno lahko vzameš, kot da tako je .