butl

Eeee, sem šel še ene parkrat tole brat. Žal mi je /a mi je res, pa, zakva bi naj mi pa blo?/, ampak tega pisanja ne začutim kt dialog z otrokom v sebi. Tud pod razno ne. Sem ga vprašal, pa prav, objem me, stisn me k seb, jokaj z menoj, smej se z mano, bod jst, če mi dovoljuješ, mi praviš, da me ne čutiš, da nisem del tebe, da me ne sprejemaš...pa tko. Po drug stran, ma, skor dobesedno takim manipulacijam sem bil prevečkrat priča...z obeh strani. Prej jo je mlatu kt vola, k je mela tega dost, je pa men prepeval takele klobasarije, seveda, v pričakovanju, da ji bom to povedal. In obratno. Ja, tud ženske igrajo na te strune. A mam kakšno slepo pego? Ja, tud to je možno, ne izključujem.

A ne, kako je lepo napisal Navi. Tko, srce parajoče. Koji bullshit. Ne samo da je bullshit, še nevaren kt svina je. Ga je Janko fest dobr pogruntal. Tole, kar je Navi spisal, je en tak prefrigan poskus manipulacije. To uporabijo, ma, vsi, ki imajo svojga partnerja kt svojo lastnino, kt svoj predpražnik in začutjo, da je ta predpražnik dobil noge in hoče zares preč. Takrat s takimi dušo parajočimi izlivi hočjo nabit krivdo partnerju, češ, lej kolk sem jst dober, velikodušen, presegajoč, ljubeč, čeprav sem trpel kt svina, čeprav so se mi godile gromozansko gromozanske krivice, da kljub svojemu neznosnemu trpljenju premorem tolk širokogrudnosti, ljubezni, dobrote, da ti dopuščam, dovolim, da si srečen. Ja, če sem tolk fajn in fest, me pa ja ne boš zapustu, ma ne morš zapustit tko velikega človeka, mislm. In včasih pali. Partnerju nabije občutek krivde in sramu, češ, jebenti, kolk sem jst pokvarjen in slab človek, lej, un trpi kt svina, tolk me ma rad, jst pa hočem bit srečen in on mi clo dovoljuje to. Ne, tega mu pa res ne morem nardit, tolk zajeban pa ne smem bit do njega. Bom kr ostal nesrečen še naprej...in z njim. Taki tipi poskrbijo, da partner to zve; al mu direkt povejo al pa tkole pisarjo po netu in, seveda, tud poskrbijo, da partner to ziher prebere. Tist, k res vse to želi partnerju iz srca /ma, takih je jako malo al pa nobenga, sploh tist, da prideš in greš, kadar češ/, se ne bojo nikol skliceval na svoje reve in ne bojo nikol uporabl besede "dovolim", pravzaprav, sploh ne bojo uporabl nobene besede, ampak bojo to živel. butl

Jst tud med jedjo nikoli ne pijem, pojem pa vsakič 2dl terana. Po jedi se pa držim prvega dela dolenjskega pregovora, ki pravi, da človek ni nikoli tolk sit, da bi ne mogel popiti liter cvička in pojesti klobaso.

Men se pa zdi, da glih na pline najblj fajn vpliva, kar je Cookie povedala.

Jst se na tole ne spoznam, ampak se mi zdi, da bi blo zlo dobr najprej fest preplaknit ustno votlino z vodo al pa oljem in to izpljuniti, pa šele pol spit vodo.

Ne vem če je najboljši, je pa kr lep. Pozdravljen LTolstoj

Izgubil se je moj muc, ki sliši na ime "Ja žaba mejhna" /mal blj razpotegnjeno, pa z zelo mehkim ž, ki se sliši skoraj z/ Aaaa, lej ga, je že tle. Zgleda, da se je šel mal žent okol.

Ne razumem. A sprejemanje, ljubezen, odnosi so eno samo nakladanje?

Kaj misliš s tem?

A dej no. Prav občudujem te, kako ti uspeš zavit bolečino v en celofan romanticizma smiselnosti. Samo da se ti ni potrebno soočiti... s čim?...

Napisala si, da je preveč zaljubljena v ljubezen, da bi ji znali pomagat.

Moje mnenje pa je, da je tole, kar je poudarjeno, ena brezvezna kozlarija, ki ne pomen nč. Ampak, to je samo moje mnenje. In moje mnenje je tud, da ti noben ne more pomagat, če tega nočeš. Lahko ti razložijo, zakaj se ti dogaja, kateri mehanizmi delujejo in kakšne so zakonitosti, lahko te podpirajo v tvojem trudu, lahko te usmerjajo, ampak, namesto tebe pa noben ne more narediti niti enega koraka. In če ga ti nočeš /iz bilo katerih razlogov/, ti ne morejo pomagati. Če pa hočeš, so pa lahko v veliko pomoč. butl

Se strinjam, za zraven je pa telesna aktivnost vsekakor zelo koristna.

A to si mislu za zraven al namest strokovne pomoči?

Lunatica živjo A si kdaj pomislila mogoče, da bi poiskala strokovno pomoč? Konec koncev, vsakdo od nas se kdaj pa kdaj znajde v slepi ulici, ko ne ve več, kako naprej. In v takem primeru je smiselno poiskat pomoč a ne.

Pravzaprav, Kabalist, če si že razočaran, te ziher nisem jst, ampak si se sam. Kot drugo, me pa res zanima, kako to ti nardiš. Jst vem, da vsi mi iščemo eno varnost, pripadnost, vrednost, spoštovanje, identiteto...skratka, ljubezen. Vsi. Pa poglej na kakšne načine. Eni bi kr odrezal svoje občutke, svoja čustva, svoje telo, pa svoj um, svoj razum, svoje misli. Najraj bi, da jih ne bi blo in verjamejo, da tam nekje, za njimi, izven njih, se pa to da najt, da jih življenje pri tem samo ovira, da tam nekje pa je...ma...karkol, dom rajtam, imaginarni starši in da tam jih bojo pa mel radi, tam bojo pa lahko taki kt so, tam bojo pa vredni, spoštovani, ljubljeni, pripadni, tam se bojo pa najdl in tist bo brez bolečin, strahov, jeze, ran, žalosti. Raj skratka. Sam še mal, sam še svoje telo, svoje misli, svoj um, svoje občutke, svoja čustva... je treba zatret, ubit, ignorirat... pa bo odlegl. In delajo trdo na tem. Spet drugi so obupal čist. Ne morjo več, ker preveč boli, ker nimajo več energije. In skušajo preglasit neznosen jok praznine, razočaranja, bolečine v seb s hlastanjem po vseh možnih užitkih tle in zdej, samo da ne bi slišal, da ne bi občutil, da bi pozabil, in vse prou pride; nori seks, špricanje adrenalina, bleščeč, hrupen kaos množice, razkošja, hrupa, vse. In vse variante vmes. Tud iskanje sebe v sebi, s sprejemanjem življenja, telesa, čustev, uma, misli,... kot darila za samospoznanje, za pripadnost, vrednost, spoštovanje, identiteto...skratka, ljubezen. Zato me zanima, kako to ti nardiš. butl

Nisi glih dobr zastopu. Še ne tko velik let nazaj sem bil čist nor nanje, ma, skor odvisen že. In sem se enkrat vprašal zakva pa. Pak sem se spomnu, da jih kt otrok nisem glih velikrat jedu in sem vprašal mamo in ata, kako to a ne. Sta rekla, da nista vedla, da jih mam tko rad, da jih tud nista znala glih dobr nardit, pa da mam dva brata in dve sestri, ki so vsi mlajši in sem jih moral al delit z njimi, kar nisem glih zastopu takrat, al pa clo se jim odrečt , ker sem pač najstarejši in kao da sem zastopu to a ne, pa nisem, mislm, zastopu. Takrat. Dons pa že kr. Ker takrat nisem opazu, da sem pa dobil zato največji kos kruha in več paštete kt drugi, ker sem bil največji, pa tko. Hecn a ne. Jst sem se pa glih v kremšnite zapiču...takrat. Jebi ga, sem bil samo en mulc mejhen in takrat ne vidš vsega al pa mrbit clo drgač. Zdej jih lohk uživam kokr čem, sam nisem glih nor nanje, včasih pa pašejo.

A da ne? Cele pladnje ti nosijo. Mal preber nazaj. No ja, ene že mal roke bolijo, kokr vidm. Vsaj hvala si pa zaslužjo, a se ti ne zdi? Zerkalo me je hotu mal zbost in na zavist nakazat, pa ni nč tacga. Jst tud kdaj z veseljem pojem kakšno /Šmonove so mi fest dobre/. Včasih mi kdo kakšno prinese, včasih grem sam ponje /tud za druge/, včasih, včasih jih pa kr sam nardim. A veš da so najboljše, mislm, tiste moje. Kva če bi si jih še ti kdaj sama prpravla? Sem skor ziher, da boš blj zadovoljna z njimi, kt s podarjenimi. Pa še nase boš ponosna, k jih boš znala nardit. Probej.

Lunatica, a si ti fest debela bajsa? Mislm, glede na to, kolk fehtaš kremšnite in kolk ti jih nosjo, pol kr si, a ne.

Ne vem kaj je bilo povedano...je pa lepo. U, ni lepo. Od kdaj pa je jeza slabo seme? In od kdaj je skrb, žalost, strah in veselje posledica slabega semena? A lahko mal razložiš, prosim.

Kako se pa to nardi?

Draga Mayita Noben psihiater, niti noben učitelj, ki ima količkaj pojma o mehanizmih in zakonitostih, ki vladajo v odnosih, ne bo nikomur rekel "priznaj svoje napake in delaj še naprej tko kt do sedaj". In brez skrbi, vsakdo ima jajca, da te mehanizme in zakonitosti tudi razloži in jih razloži, pozabljaš pa eno zelo pomembno stvar. Nikogar ne moreš prisiliti, da se bo spremenil, nikogar. Ker, vsakdo je sam odgovoren za svoja dejanja in seveda tudi za posledice svojih dejanj. In še nekaj; vsakdo lahko počne kar hoče, dokler s svojim delovanjem ne ogroža drugega. Popolnoma vso pravico imata dva, ki se prostovoljno odločita za swinganje ali kaj drugega, če je to njuna obojestranska želja. To, da se nama morda zdi tako ravnanje sprevrženo, ni njun problem, pač pa najin in ja, pravico imava, da se nama zdi sprevrženo, ampak z obsojanjem, češ da sta bolana, podleža ali kaj podobnega, pa že posegava v njuno osebno integriteto. In to je popolnoma isto, kot če bi onadva prisilila naju, da se pridruživa njunemu svinganju, nama pa to ne paše. Tudi to bi bil poseg v najino integriteto in v tem primeru bi imela midva vso pravico reči ne. butl Zakaj je toliko jeze v tebi? Kdo je tako grdo ravnal s teboj?

Zelo fest. Telo je en tak sofisticiran inštrument, ki odraža tvoje občutke, čutenja, čustva. Skoz ti pripoveduje. Zdej, če ga znaš poslušat, brat in upoštevat, zveš velik o seb in lahko s tem kej nardiš. Zakaj je to pomembno? Najprej; vsa čustva so dobra, naj bo to veselje, žalost, jeza, strah, sram, gnus in vseh milijon izpeljank. Vse majo svoj namen. Ampak, v familjah je ponavad tko, da so ena dobra, ena pa ne, ena so dovoljena, ena pa ne, ena povzročajo ful hudo bolečino, ena pa ne. Se nardi, da se pol prepovedana čustva enostavno odrine, spregleda, odstavi, se odmakne od njih tko, da jih pol človk enostavno niti ne zazna al pa ne prepozna. In maš ljudi, ki jih ni nikol strah, se nikol ne zjezijo, niso nikol žalostni. Ampak keč je v tem, da ta čustva so prisotna v vsakem od nas in jih telo tud izraža, pa a jih mi prepoznamo al pa ne. Pol so tud situacije, k čustva prepoznamo, ampak jih zanikamo, tlačimo, ker se ne spodobi, ker bi s tem pokazal svojo ranljivost, nemoč, stisko, šibkost. Telo pa hoče bit slišano, hoče, da nekej nardimo, da ugotovimo, kva se dogaja in zakva. Zdej, če mu ne pridemo naproti, pol telo izbere blj radikalno metodo odzivanja. To je bolezen. Men se vsakič, k en reče, da ga boli želodec, da ma probleme s prebavo, obenem pa trdi, da je z njim in okol njega vse ok, pržge rdeča lučka. Če pa reče še, da je šibkega zdravja nasploh, je pa to že alarm. Ker garant je nekej fest narobe. Problemi s prebavo vsebujejo strah, tesnobo, stisko, tud jezo /ne vem kakšno; da nisi dost dober največkrat, konflikt med željami in tem, kaj je pravilno, ki izvira iz familije, pa tko.../. Seveda tud uhančki pripomorejo k neravnovesju, ampak, k si napisala same superlative o sebi in starših, k si spregledala vprašanje o svoji familiji /o izražanju jeze in njenem pomenu/, sem pomislu na to, da imaš mrbit tud probleme z zaznavanjem, izražanjem in vrednotenjem svojih občutkov, čutenj in da bi v tem grmu lahko iskala vzroke za svoje zdravstveno stanje. butl