butl

Tud prou, Mgd. Še nekej bi te vprašal. K pravš, da pogrešaš Boga, a je to mrbit ljubezen, mislm, ta njegov aspekt?

Aha, in zakaj nisi jezna, če te comp zajebava? A ste bli pr vas v familji dostkrat jezni, mislm, a je blo bit jezen dobr al ne? kje čutš, če te kdo ignorira, se vrine, te užali, te odjebe, se ti posmehuje, ne vid, kva vem, tvojga truda, te izda? Kva nardiš pol?

Prou. Pol mi pa ni jasn, zakaj pogrešaš Boga. Stisn se k svoji ženi in se boš stisnil k Bogu. Al pa, eee, pojej zeleno mušnco, boš mel Boga v sebi.

Aha, fajn. Sam še to bi te vprašal. A si kdaj tud negativna /karkol že to pomen, mislm, ti si napisala pozitivna, zato sem jst napisal negativna/ oseba, tista, prava bitch? A si to dovoliš in če ne, zakaj ne? A si kdaj jezna? A te je kdaj strah?

Kva pa pol ni? Preden odgovoriš, da moja roka ni Bog, je pa del njega, povej, kter aspekt Boga je blj Bog al pa, kva Bog je.

O *Bubi* Men se tud zdi dobr, kar je Janko povedal. Mrbit bi blo tud faj, da preden greš k bioenergetiku, da se mal ustavš in se povprašaš a si kej jezna, a te je strah, te kej boli, a si fajterka, a si kdaj govoriš "morm zdržat, morm zdržat", a si kej žalostna. Ker te stvari ful vplivajo na prebavo in na zdravje. Pol bi te vprašal tud, kako se kej zastopta tvoja starša; a se mata rada, a se kregata, a sta še skupej, a je ata gazda, a je mama gazda, a te vzpodbujata, a ti težita, a te jemljeta resno, pa tko. Pol, no, pol bi te pa vprašal, zakaj in še kej. Zaenkrat je pa to dost. Sej, mrbit sploh ne boš rabla bioenergetika, uhane pa vseen kr zagon preč. butl

A pol Bog ni vse?

Ker njegov aspekt pa?

Ne se sekirat, sej si še mlada, maš cajta še dost, da se naučiš smilt sama seb in bit velka srotka.

Dej no nehej. Kva takle pravš. A sploh veš, kolk je smiljenje fajn. Nč ti ni treba delat, za vse lohk druge kriviš, hodjo k teb, pa te božajo, pa govorijo ti, kakšen revko si /u kako to paše/, mrbit ti kdo še kremšnito prnese, skoz si v središču pozornosti, ujčkajo te /dobr, včasih se kdo tud naveliča, ampak se zmerej še kakšen najde, k se še ne/. Ma, tko dobr to zgleda, k se počutš kt mejhen otrok in maš pozornost, k je takrat, k si bil res otrok, nisi mel. Mislm, ti pa pravš, nej zamenjam film v glav. Halo. A sploh veš, kva to pomen? Da tista bolečina, k sem jo doživel, sploh ni bla tko huda, a. Kdo me bo pa pestval pol, kdo me bo tolažil, pa božal, kdo mi bo nosu kremšnite. Pa kterga nej krivim pol za mojo bolečino, a? A nej sebe? Zakva pa, če lahko tkole.

A lohk mal razložiš, kaj si s tem mislu? Hvala

Maš prou in nimaš prou. Ljubezen je, ajd, brezpogojna, se strinjam. Njeno izražanje pa ne. In prou za to gre. Kako izražat ljubezen, da to izražanje ne bo obremenjeno s strahom, bolečino, pogojevanjem, neznanjem...

Še enkrat citiram Zalayo. Moram rečt, da me je mal presenetl, kolk ene bolečine se je zlil v teh zadnjih postih. Kolk jo je šele ostal varno zaklenjene. Vseeno je Zalaya zelo čudovito opisala brezpogojno ljubezen do otroka /res da samo idealno mamino in da je očetova lahko enako brezpogojna/. Tudi to, da zanj potrebuješ le odprto srce. Vendar. Da to lahko storiš /daš otroku brezpogojno ljubezen/, da ti otrok odpre srce tako zelo, moraš biti sam deležen brezpogojne ljubezni svojih staršev na način, ki ga je opisala zgoraj. Samo v tem primeru bo novopečena mami intuitivno in spontano zmožna na enak način predajati brezpogojno ljubezen svojemu otroku. Ker to obvlada. Ker so jo to naučili že njeni starši. Če je niso, potem brezpogojne ljubezni na zgoraj opisan način ne bo zmožna dajati svojim otrokom. Razen če se ni naučila kasneje. Zato je tako pomembno, da starši, še preden to postanejo, počistijo z vzorci in ranami iz otroštva in se poučijo čimveč o dinamiki razvoja otroka. Pravzaprav, to je njihov življenski projekt. Ker v nasprotnem bodo delovali enako, kot so bili sami vzgajani. Enako bodo pogojevali, zadajali rane, nabijali vzorce in vzgojili svoje otroke v enake nesamostojne, nasilne, egoistične, preplašene, nesamozavestne, zapuščene, nerazumljene in ranjene čustvene invalide, kot so sami. Pa čeprav jih imajo v srcu radi. Jebenti, ma glih v katerokol področje življenja se obrneš, povsod majo škarje in platno mehanizmi in zakonitosti odnosov, a ne. butl

Se ti iz srca oproščam, Audente. Nikakor nisem mislil, da to počneš. Saj te sploh ne poznam. In res je, imaš prav, tako kot sem napisal, ni prav. Moral bi napisati "pa čeprav bi se fukljala okrog" /pa saj sem tko tud mislu, res pa je, da ti ne morš vedeet, kaj jst al pa kdo drug misli, če ne pove in tko kt sem jst napisal, si tud zastopila/. Moja napača.

Hm, tle sem pa jst mal skeptičen. Res je, da nisem bil nikol noseč, so ble pa vse mamice in če bi blo to tko simpl in dost že nosečnost, pol bi bil tole svet brezpogojne ljubezni že zdavnaj. Pa ni. Več al manj smo vsi čustveni invalidi in se nam o brezpogojni ljubezni niti sanja ne, kaj šele, da bi jo živeli. Pa sem prepričan, da ima velika večina mamic svoje otroke resnično nadvse rada. Nekej manjka v tej razlagi, se ti ne zdi? butl

Zelo dobr, Zalaya. Ti, kako se pa srce odpre?

Kaj poznaš, Tomaž? Slike teh zakonov, ki ti jih zakonci kažejo, al njihove duše? Kako veš, da ko en reče, da je srečen, da gre tadrug fukat drugam, ker mu to glih sede, mislm, kako veš, da to prihaja iz srca, ne samo iz ust. Kako veš, da se za besedami ne skriva strah /podzavesten, prekrit, nezaveden.../ pred izgubo, podrejanje, manipulacija, trgovina, bolečina, pa čeprav zatrta? Kako veš, da je med njima enojnost? In, kva je že to? Praviš, da imaš osebno svobodo in da čist laufa. Kdo je pa nima? Kdo se pa ne sme odločit, pa it? Zdej te bom prašal še nekej. Kako bi se ti počutu, če bi ti žena, punca, skratka nekdo, ki ga ljubiš, reku: "posluš Tomaž, grem se mal fukljat s tvojim najboljšim prijateljem, ker me ti sploh ne zadovoljuješ, ker si kt človk čist ful ok, sam kt desc si pa mona, on je pa taprav"? Svoboda v partnerstvu ni to, da počneš, kar ti paše. Svoboda v partnerstvu je, da drugmu ne počneš tega, kar teb ne paše. Še tole. Teb in Audente. Mi trije imamo tak partnerski odnos, k si ga prej opisal. Jst bom srečen /no, mal pretiran, mrbit bom vesel, žalosten pa zihr ne/, če bosta vidva srečna, pa čeprav se fukljata okol. Res. Ker me boli kurac za vaju /no, mal pretiravam, blj prou bi blo, če bi napisal, da mi skor nč ne pomenta/. A je v tem odnosu ljubezen? butl

Eee, mislm, a je možno pol živet brez, kva že, igranja vlog al ne in če ja, kako bi pa to sploh zgledal?

Ma, jst se na nasilje ne spoznam glih, mislm pa, da je zadeva velik blj kompleksna in da ni prav modro skrčit to problematiko na "baba, k ma nasilneža je kura, ker tega ni kuj opazila" al pa "vse babe pobit, pa bo problem rešen". Jst vidm srž problema /če odmislm tisto naravno pogojenost, da samica išče tavelkga, najmočnejšega samca zato, ker obeta varnost in najboljše pogoje za preživetje...ki jo tud ni čist za zanemart, ker ta program je ziher zapečen nek v firmwaru naših celic in glih tko podzavestno tolče ven, čeprav dons ni več nujen/ v prenašanju vzgojnih vzorcev iz generacije v generacijo. Štos je v tem, da je tist, kar so nam vcepli starši, edino poznano in ne sam to. Tud pravilno se nam zdi, sej so nam to dal starši, oni pa ja vedo. To pa pomen, da partnerja iščemo in tud najdemo točno iz tega nabora. Zdej, zakva, kaj je namen, niti ni važn, dejstvo je, da takega pritegnemo in nas pritegne. In se nam zdi pravi in edini pravi. In pol skupej funkcioniramo tko, kt smo naučen. In če bi ne blo okolja s svojim večjim al pa manjšim vplivom, bi tko deloval do smrti, ne da bi pomislili, da je karkol narobe in obenem učil svoje potomce čist enake vzorce. Zato je dost razumljivo, da so ene ženske, ki se pustijo pretepat do nezavesti in moški, ki se pustijo poniževat tud do nezavesti, pa se mrbit sploh ne zavedajo al pa premal, da to ni dobr. V teh primerih so vzorci zihr zlo močni in vpliv okolja švoh. Tko da krivit ženske, da so kure in desci prasci al pa copate kr na počez, ni fajn. Jst mislm, da je prava pot v ozaveščanju, pravzaprav, v učenju in sem ziher, da če bi že v osnovno šolo uvedl to učenje kot obvezno, pa v vmesnem obdobju, dokler prve generacije ne odrastejo, priporočeno al pa obvezno šolanje recimo pred poroko, vstopom v službo..., bi dolgoročno največ pripomogli k minimiziranju nasilja doma in v vseh odnosih nasploh. Sej na ozaveščanju /po medijih/ se že kr nekej počne, samo kaj, ko ne doseže glih tistih, k to najblj rabjo. butl

CITAT(tomazslo @ 16. Jan 2008, 13:46) alan ni jih v smislu vzajemnega....to je igra, popestritev, lahko tud prijateljstvo in to je tudi vse...govorim ti iz lastnih izkušanj.... nebi ponavljal kaj je partnerstvo, ker to vsi vemo, a vseeno...partnerstvo je neka zveza. kjer dvojnost preide v enojnost in kjer si dva med sabo povsem zaupata in sta iskrena drug do drugega, prav tako se pa drug z drugim ne obremenjujeta, ker se imata.....tu je tudi seks lahko zelo maočan faktor vendar ni pogoj partnerstva...je lahko samo nagrada, pika na i vsega pred tem.....v takem odkritem odnosu, kjer imata dva resnično svojo osebno svobodo ni nobenih predsotkov in drug drugemu želita samo vse naj naj in tudi sprejemata v taki obliki....če si zaželita oba, ali pa eden od njiju nek skok v drugačnost, sploh ni problema......problemi nastanejo v kompromisnih zvezah, kjer je problem tudi medsebojni odnos...a razumeš...a ni problem skok, problem je njihov strah pred zlorabo......skratka problem je v glav..... A bejž no. A veš zakva sta se zajebala Moore in Marx? K sta pozabla v svojih teorijah upoštevat en faktor. Človeka. Tko kt ti.

A bejž no. A veš zakva sta se zajebala Moore in Marx? K sta pozabla v svojih teorijah upoštevat en faktor. Človeka. Tko kt ti.

O Aliana Temu eni rečejo kemija. Kaj ta kemija sploh je? Je del te tvoje slike in je lahko ena specifična kretnja, barva glasu, specifičen vonj, način, kako izgovori določene besede, oblika nasmeha, drža telesa, rok, način, kako sedi, karkol...ampak definitivno tako pomemben del slike, da te pritegne. Kasneje se sicer lahko izkaže, da se pa ostali deli sploh ne ujemajo in od tiste prve zaljubljenosti al pa simpatije ne ostane nč več in se že po prvem pogovoru al pa po parih dneh vprašaš, kje si imela oči, kva ti je blo, kva si sploh vidla na njem. Če pa se tud ostali deli blj ali manj ujemajo, pol je to ljubezen tud še na drug pogled al pa na pogled after, recimo zjutraj, ko se zbudiš ob njem.

O Katja999 Zdej, jst sem samo en butl in se na astrologijo čist nč ne spoznam, se mi pa mrbit mal sanja, kako dva skupej prideta /al pa se mi ne/. Na prvi dve vprašanji ti sploh ne bi znal povedat karkol, ker ne vem, na kaj se nanašata, na ta tretje bi ti pa reku tole. Človek se rodi nag in brez prtljage; no ja, ene stvari prinese s seboj, recimo različno močne potrebe po, kaj vem, pripadnosti in ljubezni, po moči, po preživetju, po igri. Eni temu rečejo tud karakter al pa dedno pogojene značilnosti, spet drugi, tisti, ki verjamejo v reinkarnacijo, pa temu rečejo dogovorjene preddispozicije za načrtovano nalogo. Al nekej tacga. Ampak, če to zanemarim /ne posvečam glih dost pozornosti/, se otrok res rodi kt nepopisan list papirja, po katerem pol okolje riše. Najblj starša seveda, onadva zarišeta osnovne konture, ker sta najpomembnejša, ostali blj ali manj pomembni pa ostale detajle, tko da je slika do odraslosti že popolna /pravzaprav je skor popolna že tja nek do šestga, sedmga leta, pa pol fest popravljiva med puberteto al pa tud ne/. No, v tej sliki je tud slika idealnega partnerja in ta je skupek dobrih in slabih lastnosti najpomembnejših ljudi v njegovem življenju, to je staršev al pa tistih, ki so ga vzgajali in travmatičnih pretresov iz tistga cajta. In k se zdej ta otrok odloč iskat partnerja, se dogaja kemija pr tistih, ki so tej sliki najbliže, se prav, naš nabor mogočih partnerjev sploh ni neomejen ampak zelo omejen s sliko, ki jo imamo. Zakaj pa je to dobr? Zakaj se odloč zdej ta otrok izbrat glih točno določenega partnerja al pa pač enga iz tega nabora? Zato, ker je ravno ta idealen, da z njim poravna račune iz preteklosti, to je iz otroštva. To pomen, da pozdrav sebe in svoje rane. In tko spremeni sliko. Če jih ne, gre z isto sliko v nov odnos... z enakim partnerjem. Sej veš tist a ne "jebenti, na tole se limajo sami pjanci" al pa "un jo je mlatu, ta jo pa pobija", pa tko. Ampak še zmerej mi ni jasn, kva si hotla zvedet s prvima vprašanjema, oziroma, na kaj se sploh nanašata. Ni astrološk odgovor, a ne. Sej sem ti reku, da se na astrologijo ne spoznam. Mej se fest, Katja999. butl