da se ljudje trudjo preživet (si ne želijo umret), je indirektni dokaz (pokazatelj), da so v svojem pravem-jazu večni, ker si nekaj minljivega (njihovo materialno telo in psiha) po logiki tega ne moreta želet, navkljub očitnemu dejstvu, da sta njihovo materialno telo in psiha minljiva (stalno se spreminjajoča). če si pa slučajno nekdo želi umret, je pa to zato, ker upa, da bo s tem zadovoljnejši, kar pa je indirektni pokazatelj, da so ljudje v svojem pravem-jazu zadovoljni, kar ni kvaliteta materije. otrok daje zadovoljstvo staršem dokler je živ. če umre, jim otrokovo telo ne daje nobenega zadovoljstva več. si že kdaj vidu mrtvo telo, ki bi si kaj želelo? želje ne izhajajo iz minljivega, mrtvega, ampak iz večnega, živega, so njegova inherentna lastnost. res je, da so želje, ki izhajajo iz zmotnega poistovečanja sebe z materijo (tako grobo kot subtilno) škodljive za pravi-jaz, a želje ki izhajajo iz čistega zavedanja pravega-sebe niso. tud zanikanje, zatiranje želja čistega pravega-jaza je škodljivo. Nitai Gour!