mgd

Pogojene duše v materialnem svetu niso izšle ali padle iz služenja Boga. Ja, tisti, ki okuša služenje Boga, si ne izbere greha. Te duše, ki so sedaj pogojene v tem materialnem svetu so izšle iz Božje mejne energije. Mejna energija (katere delčki so duše, ki imajo možnost postat pogojene) je situirana med večnim svetom, kjer vsi služijo Boga in materialnim svetom. Glede na odločitev posamezne duše, ali bo sprejela svojo večno dolžnost služenja Boga ali pa se bo odločila uživat mayo, gre bodisi v večni duhovni svet, od koder nikdar ne pade v ta materialni svet ali pa zaradi zlorabe svobodne volje pade v materialni svet, iz katerega je potem lahko rešena, ko spozna svojo napako in se popravi.

4 yuge se dogajajo le v materialnem svetu. Z določenim dobrim namenom. Da se lahko popravmo. Za naše najvišje dobro. Če nekdo doseže bližino Boga, je to iznad materialnega sveta, v večnem svetu. Od tam nikol več ne pade v ta materialni svet. Ni še spoznal Boga in smisla svojega obstoja, služenja Boga. Bog ve da obstajamo in kaj je smisel našega obstoja.

Glede na stopnjo predaje/odprtosti poslušanemu/prebranemu, ki je 100% resnično, lahko tisto pravilno razumeš, doživiš. Ja, dokler ne spoznaš višjega. Takrat vidiš, da to še ni bilo popolnoma pravo in najvišje.

Te 4 yuge so obdobja znotraj materialne energije in res je da je kali najbolj degradirana glede zavedanja in satya najvišja, ampak to ni to zavedanje o katerem sem jaz zgori govoru. To je še zmeri višje ali nižje zavedanje znotraj materialnega zavedanja, omejenega zavedanja. Te cikle in vplive določa Bog in različne pogojene duše se glede na njihovo karmo pač znajdejo v ustreznih okoliščinah. Tudi zavedanje v satya yugi ni absolutno, tj. iznad maye, je še vedno pod vplivom maye, je omejeno. Zgori sem jaz govoril o tem zakaj večna duša sploh pride pod vpliv materije in izgubi zavedanje sebe, tj. svoje večne identitete in dolžnosti. Do izgube tega zavedanja pride zaradi greha duše, tj. njene napačne aktivnosti/odločitve, tj. da ne želi služit svojega večnega gospodarja Boga, ampak želi uživat mayo. To čemur ti tukaj praviš Bog ali služenje Boga ni isto kot sem jaz zgoraj pisal. Neživa materija kot samosvoja kategorija večno obstaja, ampak ne obstaja neodvisno od živega, Boga in duš. Te izkušnje, ki jih opisuješ še niso čisto izpod vpliva maye, so še pod njenim vplivom, čeprav se ti tega trenutno ne zavedaš še. Zato tudi še padci ponovno globje v njo. Šele ko se zaveš svoje večne identitete/osebnosti in večne identitete/osebnosti Boga in večne identitete/osebnosti maye in njihovega medsebojnega odnosa in opravljaš svojo večno naravno in edino pravo dolžnost, nisi več pod vplivom maye, ampak sodeluješ z njo, za služenje Boga.

Ni problem, lahko vedno še naprej oz. drgač vprašaš, ker včasih tud jaz ne razumem čist vprašanja. Pa jezik je tudi dostikrat dvoumen itd. Maya (materialna energija) je zelo privlačna, očarljiva, bleščeča in nas je pritegnila. Odločil smo se rajš njo uživat in zato (s tem) izgubili zavedanje (resnice). Kako? Tako kot npr. v tem svetu ko zaspiš izgubiš zavedanje "sebe" in pol vidiš sanje. To je ilustracija samo... nekak podobno temu je. Al pa če ponoč v sobi luč ugasneš... prej si vidu stvari, potem pa ne več... izgubil si tisto videnje. Al pa če piješ alkohol... postopoma izgubiš jasno zavedanje. Dokler tega dogodka sam ne podoživiš ali slišiš od nekoga, ki ve, ne moreš vedet, ker si trenutno v izgubi zavedanja. Služi Boga se tako, da delaš tisto kar On od tebe želi, v Njegovo zadovoljstvo. Ob tem (v tem) si tudi ti najbolj/resnično zadovoljen. Dokler se ne zaveš svoje večne, prave identitete in identitete Boga in vajinega večnega odnosa, ne moreš (v izgubi zavedanja) vedet da je služenje Boga tvoja naravna in edina dolžnost. Ko se zaveš, lahko veš. Ne govorim ti svoje interpretacije. Govorim ti kaj pravijo vedski spisi, ki so razodeta absolutna resnica. Moje izkušnje potrjujejo. Najboljš boš razumel, če boš tudi sam videl, izkusil... to glede izgube zavedanja, zakaj, kako... in kako pridobit nazaj. Ko si v zavedanju so ti te stvari lahko direktno, pomirjujoče, zadovoljujoče jasne.

Ker smo izgubili zavedanje, ker smo naredili izvorno zlo, tj. nismo hoteli služit Boga, kar je naša naravna, edina dolžnost (glede na to kdo v resnici smo), ampak smo hoteli uživat materialno energijo. Zloraba naše relativne svobodne volje. Lahko popravimo to napako in seveda je to najboljše za nas in za vse druge.

Maya ni kriva za naše trpljenje. Naše napačne akcije so vzrok. Preko maye le pride rezultat, ki ga da Bog. Človek lahko osvoji lekcijo, da je sam odgovoren za svoja dejanja, tj. da ima svobodno voljo kako bo deloval in da zato drugi, niti maya, niso krivi za njegovo nezadovoljstvo, ampak je rezultat njegovih lastnih dejanj. Zato le sprememba mojih dejanj vodi v rešitev, v spremembo stanja. Zakon karme ni zlo ali maščevanje ali mučenje, je učilnica, popravni dom. Point je da kakršno trpljenje si s svojimi dejanji nekoč pozvročil nekomu, tako isto trpljenje boš dobil nazaj preko nekoga (ali istega), da lahko spoznaš pravo naravo svoje akcije, dejstvo (če že nisi hotel tega dejstva sprejeti drugače, s poslušanjem izkušenejših, poznavalcev) in da te to spoznanje vzpodbudi da ga v svoje in od drugih dobro spremeniš na bolje. Če iz neznanja jezno krivimo nekoga drugega za svoje trpljenje (za katerega smo odgovorni sami s svojimi dejanji), to povzroča določene bolezni, ki se jih ne da pozdravit drugač kokr s sprejetjem tega dejstva, s sprejetjem odgovornosti za svoja dejanja. Velik stvari imamo podzavestno, ampak so in delujejo, vplivajo. Ko z duhovno prakso ozavestiš te stvari jih lahko vidiš in spremeniš.

Univerzalna ljubezen http://www.gokul.si

Danes 533-ta obletnica dneva pojavitve Šri Čejtanja Mahaprabhuja v tem svetu (glede na lunin dan). Vabljeni k branju njegove biografije in naukov, na začetku te teme.

Kaj točno te zanima? A zakaj imamo v podzavesti? Ali zakaj se mi odločimo delat zlo? Ali?

Podzavestno mamo, zato ne opazmo... zlo... ki smo si ga sami pridelal, ni od nobenga drugega (reptilov itd.) in zato žanjemo določene rezultate. Če se ne zavedamo ne pomen da ni in da ne deluje. Ko ozavestiš lahko vidiš kako je deloval in deluje.

Najprej morš prepoznat svoje zlo. In videt kako to isto zlo prihaja do tebe nazaj, preko nekoga. Lahko da je ta oseba tako zlobna, ampak iz tvoje strani, je za tvoje vznemirjenje/trpljenje le inštrument/poštar, ne vzrok. Lahko pa da ta oseba sploh ni tako zlobna, pa vseeno je lahko uporabljena zate le kot inštrument. V vsakem primeru, point je da sami smo vzrok našega trpljenja, drugi so zanj lahko le inštrument, ne vzrok. Če ne prepoznaš svojega zla in kako ta prihaja do tebe nazaj preko inštrumenta in si jezen na zlo drugih, ne moreš nič rešit, le še poslabšuješ vso stvar. Šele ko odpraviš svoje zlo, lahko pri tem pomagaš tudi drugim. Svoje zlo smo si sami pridelal, noben drug ni kriv zanj, niti Bog. S pomočjo Boga ga lahko prepoznamo in odpravmo, pri seb in to te zaščit pred zlom od drugih in da inspiracijo tudi drugim da ga odpravjo. Tud če je nekdo drug zloben in ti želi škodo in daje trud za to, tebi ta zloba ne more nič škodovat, ker si od Boga avtomatsko zaščiten, ni več v tvoji karmi, da bi mogu dobit tak rezultat, ker si že odpravil svoje zlo.

Ja, da se to preverit. Bog je vseveden. Noben ne more nič narest brez Njegove vednosti. In On je tisti, ki daje rezultate in On je tisti, ki je zastavu in upravlja z zakonom karme, za dobrobit vseh. Torej od Njega lahko izveš. Kaj pa ko omenjaš elite? Lahko, da se niti ne zavedaš, da tudi ti kriviš druge, ne glede na tvoje poste tukaj. Ja, lahko preveriš pri vsevednemu in natančno izveš. Ne, nisem vedel kaj boš napisal. Ne gre se men, da bi mogu vedt zdej vse detajle glede vsakogar, saj za to je že zakon karme tam, samo pravim, da se da to izvedt, preverit. V grobem vem, da vsak žanje tisto kar je sejal in da dokler kriviš druge za svoje trpljenje, ga nikol ne moreš odpravit. In da se da to vse videt, preverit.

Ja, tako jaz kot vsi drugi, vsak žanje le rezultate svojih dejanj. Seveda ima in on bo požel rezultate svojih dejanj. Njegove želje... in hkrati je lahko s tem tudi uporabljen kot inštrument/poštar. Oboje se lahko hkrati dogaja. Stoprocentno. Oba imata svojo odgovornost. S prostim očesom in logiko ne boš mogla videt, kar pa ne pomen, da ne obstaja (in natančno deluje), ker oko in logika sta itak omejena in začasna, torej ne moreta služit kot dokaz niti za niti za proti. Če res hočeš videt, obstaja proces s katerim lahko.

Določene bolezni nastanejo, če krivimo druge za svoje trpljenje in smo jezni na njih in zlobni do njih (v imenu lažne "upravičenosti", "pravičnosti"). Dokler tega ne odpraviš, z uvidom in sprejetjem, da si za svoje trpljenje kriv sam in da so drugi lahko največ le inštrumenti/poštarji preko katerih je prišel rezultat, teh bolezni ne moreš odpravit, z nobenimi zdravili, terapijami, procesi... Ko rešiš sebe, greš šele lahko pravilno reševat druge. Če npr. sam ne znaš plavat in skočiš v vodo reševat utapljajočega boš še ti utonil. Če sam znaš plavat, ampak ne poznaš pa pravilne tehnike reševanja utapljanca tudi lahko sam utoneš. Je posebna tehnika kako ga lahko rešiš, da se izogneš da on tebe potegne dol. Drgač gresta oba dol.

Najprej se moraš odprto soočit s svojim zlom in ga popravit in to te avtomatsko zaščiti pred zlom drugih in jih tudi inspirira da se z njim soočijo in ga popravijo.

Ti nisi odgovorna za dejanja pijanega Pečota. Ti si odgovorna za svoja dejanja. Tisti otrok je tudi odgovoren za svoja dejanja (v kar spadajo tudi prejšnja življenja). Princip je, da kakršno trpljenje si nekoč povzročil nekomu, tako boš dobil nazaj, preko nekoga (ni nujno da je ista oseba) in nekoč (obstaja posebna kalkulacija kdaj je najbolj primerno), zato da spoznaš, da tvoje dejanje ni bilo pravilno. Ne gre se za filozofiranje, ampak za vpogled v resnico, v zakon karme, ki ti pomaga dogodke pravilno videti in jih pravilno reševati. Z umazano krpo ne moreš očistit mize, le še bolj jo boš umazal. Prepoved alkohola ne da nobene rešitve. Rezultati naših dejanj ne prihajajo le preko drugih poštarjev, ampak tudi preko našega telesa in uma in polbogov (naravne katastrofe). Problem mojega trpljenja ni v tem kaj drugi počnejo, ampak kaj jaz. Zato rešitev ni v spreminjanju drugih (prepovedi). In ko ti začneš prav delovat, si zaščiten in si tudi efektivna (ne prisiljena) inspiracija da se drugi popravijo.

Lahko preveriš. Jaz bi tudi lahko npr. rekel, da NI tistih galaksij tam, predno ne bi pogledal skozi Hubblov teleskop, sam to ne bi spremenil dejstva da so. Takoj ko bi pogledal, bi jih lahko videl in spremenil svoje mnjenje da jih NI. Obstaja proces za preverit tiste stvari. Sam si napisal, da si se spraševal glede tega od kje si, kdo si, kaj je namen, kam greš... to pomeni, da si želiš vedeti te odgovore, ki jih očitno brez videnja onkraj še nimaš, te pa zanima, kar pomeni da si želiš. Si zanikal mojega, in to z velikim NE (da ti NE moreš preveriti) Glede na to da sem jaz napisal da se "da" preveriti, z malimi črkami, imam zgleda širši pogled Ja, čas razodeva, od nas pa je odvisno koliko smo pripravljeni pogledat in si ne zatiskat oči, toliko potem lahko vidimo.

Stoprocentno smo za sto procentov svojega trpljenja stoprocentno mi sami krivi, ker žanjemo le to kar smo sejal (sejemo), drugi so pri tem lahko le inštrumenti/poštarji in kot taki dobrobitni za našo popravo. Dokler tega ne vidiš, ne moreš začet prav delovat, ne moreš rešit ničesar.

Je mogoče preveriti, videti. Po volji Boga obstajamo in po Njegovi volji imamo relativno svobodno voljo, tj. lahko se svobodno odločamo kako bomo delovali, ne moremo pa določati kakšen rezultat da katera aktivnost ali ga dobiti mimo volje Boga. On določa rezultat in in ga da. Zato, da se nekaj zgodi sta dva faktorja, tj. naše specifično delovanje in od Boga dan rezultat. Če delaš dobro dobiš dober rezultat, če delaš slabo dobiš slab rezultat. Za to si kriv/odgovoren ti, Bog le da rezultat. Ja, mi po svoji določeni odločitvi/delovanju smo kot rezultat sedaj v tem materialnem svetu. In potem glede na naše delovanje v tem materialnem svetu, toliko sončnih vzhodov in zahodov doživimo v enem življenju. V naslednjem naprej. To, da sonce vzhaja in zahaja ni pod našim vplivom, je volja Boga, ampak to da smo v tem materialnem svetu in koliko dolgo je naše življenje v tem telesu, pa je odvisno od naših aktivnosti. Bog je "kriv" kolikor je on "kriv" in mi smo "krivi" toliko kolikor smo mi "krivi". Bog ima svojo odgovornost in mi imamo svojo odgovornost. Kar prihaja iz "naše notranjosti v trenutkih bolečine itd." ni najbolj resnično, to so le določena materialna doživljanja. Univerzalna resnica ne pomen, da je najbolj pravilna prav vsaka, ki je le prišla iz notranjosti in da nihče nima prav in da se nihče ne moti...ker smo na poti in ker vplivamo drug na drugega... in da je ta lahko oblikovana na podlagi tega. Daleč od tega. Univerzalna resnica večno obstaja in je samostoječa in samorazodeta, noben izmed nas je ne more spremenit ali jo oblikovat ali spoznat brez da bi jo sprejel. Zato ni res, da se glede univerzalne resnice nihče ne moti in da nihče nima prav ali da je prav vsaka, ki prihaja iz notranjosti. Če je ne sprejme kakršna je, se glede nje moti in nima prav. Npr. vidimo kako ljudje, pod vplivom neznanja, krivimo druge za svoje trpljenje. To da si mislimo, da so lahko drugi krivi za naše trpljenje ni poznavanje univerzalne resnice in se glede tega motimo. Tudi če mislimo, da je Bog kriv za naše trpljenje in ne mi sami, se motimo. Ni da so ti želje dane. Ti si tisti, ki ima sposobnost svobodnega željenja, tko da tvoje želje so tvoja odgovornost, tvoja izbira, niso ti dane od nikogar drugega. Popolno razsvetljenje lahko dosežeš, če boš sprejel univerzalno/objektivno resnico kakršna je. Tega ne moreš doseči kar "avtomatsko", "nekoč" in "brez pretirane želje". Ti si moraš želet te stvari vedet in tudi sprejet proces s katerim boš lahko to spoznal, drgač ne gre.

Damijan Ditner: Razodetje se ne zgodi kar naenkrat, ampak postopoma (po kapljicah, glede na zmožnost) in ni šoka, je prijetno pozitivno presenečenje... "kako je lahko tolk dobro", "tolk lepo", nepojmljivo lepo... onkraj vseh mojih možnih najboljših predstav dobrega in lepega... očarljivo... ni grozno in te pomiri in zadovolji. Ne le velika razdalja do drugih galaksij in tako veliko galaksij... neomejeno jih je, dobesedno neomejeno, nešteto... in razdalja neomejena... strah nas je ker si ne mormo predstavljat kako bi lahko shendlal nekaj "tako velikega"... ker zdaj smo v razpoloženju kontroliranja... ampak ko si v razodetju nisi v razpoloženju kontroliranja, ampak predanosti... kar je naravno stanje in zato ni nobenega problema, vse je naravno in prijetno in všeč ti je da je tako... neomejeno, nešteto... nešteto materialnih univerzumov, nešteto živih bitij... in Bog kreator... in mi (kot večne duše) smo iz Njega... in ni pod nobenim pritiskom časa... in svobodno gremo lahko sem (v materijo) ali tja (v večne svetove, ki jih je tudi neomejeno... tolk lepo da si ne morš predstavljat. In vidiš da je resnično, ni iluzija ali placebo. To kar je butl napisu glede vere je lahko drobec oddaljenega kontakta z Bogom (ne direktne realizacije/spoznanja) in tud to pomaga ja. Ampak če mamo vero le ko smo "dol" in za rešitev iz tega "dol", pol je ta pomoč le psiho/fizična in malo je tudi duhovna (kolkr mamo pač predaje v tem oddaljenem kontaktu z Bogom), za dosegat postopno spoznavanje Boga. Ker ko si enkrat dobil direktno spoznanje Boga, tudi če le drobec, pol veš, da Bog ni "le za to", da bi te reševal ko si psihofizično "dol", ostal čas pa ga "pozabim". Takrat se ti spremeni dojemanje Boga in sebe v odnosu do Njega. Ja, tud placebo (ki deluje na ene psihične mehanizme, ki posledično vplivajo na telo) lahko pomaga, ampak to je največ lahko le psiho/fizična pomoč. Po milosti Boga lahko dobiš direktno razodetje, tj. videnje vseh stvari kot v resnici, v večnosti so, tj. kdo si ti, od kod si, kaj je namen, kam greš, kdo je stvarnik, kaj je materija, kaj je medsebojni odnos med njimi, vse... in si popolnoma očaran in zadovoljen... ampak to obstaja v različnih nivojih in kolk časa traja. Ampak tud če dobiš le malo in le za nekaj časa, je dost, da ti je v grobem vse jasno kaj je kaj in kako deluje. Potem pa postopoma vedno bolj in bolj, glede na tvojo kapaciteto in enkrat prideš na polno in trajno videnje, ampak tudi takrat nikoli ni konca, je vedno dinamično (živo) in novo... ker Bog je neomejen in vse v zvezi z Njim je neomejeno...brez konca ...bolj in bolj izpolnjujoče... Tudi če po brezvzročni milosti Boga, ker se iskreno trudiš v tej smeri, dobiš le drobce teh spoznanj in ki trajajo le nekaj časa, kot npr. jaz, je dovolj za jasno definicijo v grobem kaj je kaj in kako deluje... ampak ko "padeš" ven spet pod vpliv maye (neznanja), ker še nisi čisto pripravljen na svoje naravno delovanje, ker si preveč še zasvojen z "bolnim", si spet mal zaslepljen, ampak vseeno ne tolk kot prej in določen vtis razodetja ti ostane in postopoma lahko dobivaš vedno več in več in postopoma lahko stalno živiš v razodetju, kar je v bistvu naravno stanje, naravna funkcija in res prijetno, najbolj prijetno. To kar se jaz še "pregovarjam" z *glasom* ali Brezom je glede na to kolk sem še pod vplivom maye in tolk kokr sem že uspel videt resnice.

Seveda lahko izraziš svoje videnje in željo. Sem vzel na znanje. In če se pogovarjamo o strpnosti in vsiljevanju in vzpodbujanju (odpiranju vrat), je pa stvar taka da kaj boš ti počel je tvoja stvar, kaj pa bom jaz počel pa je moja stvar.

Ja, ta strah in dvomi so zato ker si skušaš razodetje predstavljat, kar je nemogoče. Je onkraj dometa tvojega uma, tvojih vseh možnih umskih predstav. In razodetje se tudi ne zgodi da dobiš znanje v omejen človeški um. Znanje vidiš s svojimi duhovnimi, večnimi očmi, ki so iznad vpliva/dometa uma. In to znanje te nič ne prestraši, v bistvu ti odstrani ves strah, je zelo naravno, jasno, pomirjujoče, izpolnjujoče, očarljivo. Takrat vidiš, da bi blo nemogoče si kaj takega predstavljat v umu ali ustvarit kaj takega v umu. In da vse umske slike ali vse znanje pod vplivom uma, je omejujoče in zavaja in si ne želiš več tega. Po razodetju si še vedno na zemlji in še vedno imaš človeško telo, s tem ni nobenega problema, le da sedaj se zmotno ne poistovečaš s tem in veš kdo si, ki si v tem telesu. Tako da, še vedno si v isti življenjski obliki ampak tvoje zavedanje je popolnoma drugačno in tvoj cilj in aktivnost je drugačna kot prej. Tako kot nekdo, ki ima avto in npr. skrbi le za avto, daje bencin, olje, popravila itd. ampak ne daje pa hrane sebi kot vozniku, ker vidi le potrebe avta in sebe pozabi. No, če se zave kdo je on in da ima on tudi svoje potrebe in si da za jest, to ne pomeni, da mora sedaj nujno zapustit ali zavržt avto, le na pravilnejši način sedaj skrbi za oba in za prav cilj in pri temu mu avto lahko pomaga. Oseba, ki ima razodetje, se ukvarja z ustrezno službo in služi denar za preživljanje telesa na ustrezen način in uporablja ga na ustrezen način. Razen če ni poklicana v meniški stan, kjer je njegova služba širše oznanjanje razodetja in plača za preživljanje je miloščina dobrih ljudi. Taka oseba se ne prereka (ali kaj dokazuje) za doseganje materialnih dobrobiti, pozicij. Lahko pa dokazuje, razlaga znanje razodetja, za večno dobrobit ljudi. Ja, po razodetju se ne bi ukvarjal več z istimi stvarmi. Stran bi dal tisto kar ni potrebno za tvojo večno dobrobit in sprejel tisto kar je. Ne bi bil več na istem mestu, vsaj kar se tiče zavedanja ne, kar spremeni potem tudi vsebino aktivnosti. Eksterno lahko da bi bil z istimi ljudmi ali v isti službi (ni pa nujno, odvisno od nekaterih faktorjev), ampak sedaj bi jih videl drugače in tvoj odnos do njih bi bil drugačen. V bistvu, dobil bi prav odnos z vsemi živimi bitji, ne le ljudmi, tudi rastlinami, živalmi itd.

Ni problem. V čem pa se razlikuje? No, pa ti povej zakaj po razodetju življenje na zemlji ne bi imelo več smisla?

Nisem ti ponujal dviga zavedanja, sem te pa vzpodbujal da ti narediš ustrezen premik, s katerim bi si ga lahko dvignil, po tem ko si mi ti prvi začel dajati nauke, da se glede Boga motim (da verjamem pravljicam in da nimam nobenih izkušenj) in to potem nadaljeval še do zadnjega diha Ene 20x si mi rekel da tega ne rabiš od mene in ne hvala?