mgd

To glede svetlobe in teme je bilo (če greš gledat nazaj na začetek tega vprašanja) mišljeno v smislu da je svetloba Izvor in tema pojavno in ker si rekel da se negirata in da se pojavno razblini sem te potem vprašat kako si ti pol to mislil da boš s svetlobo presvetljeval temo in imel oboje hkrati. Tuki pa si ti sedaj svetlobo in temo drgač uporabil kot je bilo mišljeno v mojem vprašanju. Ampak če vežem pol na to zdaj... Kako je lahko Večno, ki naj ne bi imelo raznolikosti potem Izvor nečesa kar ima raznolikost? Kako iz "nič/brez" pride "nekaj" in se naj potem še "vrne" nazaj v nič, če pa tega tam prej ni bilo sploh. No sej to sem reku, da zakaj bi svetloba/Izvor potrebovala temo za svoj obstoj/pojavo, ker ti si napisal da potrebuje temo za podlago. No in če tukaj praviš da obstoj Izvora ni odvisen od kreacije in rekel si tudi da se pojavno razblini, potem tista razlaga o temi za podlago ne pride v poštev. No, če se pojavnost razblini, potem obstoj Izvora ni odvisen od pojavnega ali "teme". Kako bi ti pol še presvetljeval nekaj kar se mora razbliniti, da bi sploh lahko prišel do svetlobe, s katero bi presvetljeval. Je po tvoje možno da obstaja več nivojev izkušnje Večnega, Izvora, Boga, tj. da pri eni vidiš kot da nima raznolikosti, tj. je samo negacija pojavne raznolikosti, pri drugi pa vidiš da obstaja znotraj Večnega tudi večna raznolikost in da je tudi pojavno le specifični sestavni del te večne raznolikosti? Npr. en hodi po puščavi in vidi okoli sebe le pesek. Potem ko hodi naprej v daljini vidi eno zeleno črto in opazi razliko med peskom in to zeleno črto in opiše to razliko. Njegov prijatelj mu pravi ja, je razlika med peskom in zeleno črto, ampak ta zelena črta ni homogena ena zelena črta ampak je tam veliko različnih zelenih dreves. Ko pride ta bližje, lahko vidi da je res več zelenih dreves. No ali se ti zdi možno, da tako tudi v Večnem obstaja večna raznolikost, ki pa seveda ni taka kot je raznolikost v pojavnem? Nisi mi še odgovoril glede tvoje trajne forme v pojavnosti, kakšna je to in če mi jo lahko pokažeš.

Kakšen "izvor" v Ničnosti pol, če praviš da Ničnost tega ne vsebuje? Recimo če gledaš proti vzhodu, se ti lahko zdi da je spodnji del zemlje "izvor" sonca, sam v resnici ni. Samo ti opažaš da sonce iz tam vzhaja, ampak vzhod ni izvor sonca. Sonce je samoobstoječe neodvisno od vzhoda. Zakaj so potem tvoji odgovori tako kontradiktorni med seboj? Ja pol že ne more bit nekaj nevemkaj višjega ali boljšega ta "samorealizacija", če je to tako. Če dobiš mercedesa ti takoj ni več za fičota. Ja zgoraj si napisal da se razblini. Ali ima po tvoje izkušnja lahko več nivojev? Npr. nekdo gleda vzhod sonca in si interpretira da je vzhod izvor sonca in to pač je ena izkušnja, ampak nekdo lahko vidi več kot to glede vzhoda in sonca. Svetloba za svoj obstoj/pojavo ni odvisna od teme. In če je Izvor izvor, potem iz njega izvira kreacija... kako je lahko potem obstoj Izvora odvisen od kreacije? Poleg tega pa praviš da se pojavnost razblini. Pa si pomirjen/zadovoljen le s temi možnostmi in kar ti dajo? Trajno formo v pojavnosti? Kakšna pa je ta? Mi jo lahko pokažeš? Lahko delujem iz prave/večne identitete ali iz začasne.

Sam to nima nobene zveze z ničlo in tvojimi idejami o njenem razcepljanju, izdihovanju, vdihovanju. Zato, ali ti lahko na mizi, kjer ni jabolka, iz te ničle (ne od drugod) ustvariš npr. 1 jabolko? Seveda Bog ni striček z brado. Če je oboje Enako, zakaj potem govoriš o nepojavnem, ki negira pojavno in obratno in tukaj Prisotnost znotraj vsega pojavnega in Izvorno stanje od koder vse izhaja in kamor se ves čas vrača in od koder ven potem živiš... Tukaj spet praviš da iz Izvora vse izhaja in kamor se ves čas vrača, a še vedno nisi odgovoril kako lahko nečesa v Izvoru ni (bitij, raznolikosti...) kar potem je v posledici? In če ni bilo v Izvoru, kako se lahko potem tja "vrne"? In če pojavno negira nepojavno, kako lahko pride iz nepojavnega? Govor je bil o tem, da ko nekdo že izkusi... da zakaj si napisal, da naj si te izkušnje ne bi želel? A ni to nekaj višjega/boljšega? Če nepojavno negira pojavno in obratno kako lahko potem nepojavno vnašaš v pojavno? Npr. če prižgeš luč, tema oddide... ne moreš z lučjo vnašat svetlobo v temo in imet oboje hkrati. In če je oboje Enako, v čemu je smisel rečt da z enim razsvetljuješ drugo? Se pravi, tebi stanje razsvetljenja ni tolk všeč niti ti stanje v pozabi ni tolk všeč, ti je pa všeč razsvetljevanje pojavnega? Če je Izvor Izvor, potem morajo biti kvalitete Izvora prisotne v kreaciji a ne, zakaj potem govoriš da se iz Izvora dovaja ravno prava količina Izvornih kvalitet v kreacijo? Drgač pa, it v razsvetljenje ali bit v pozabi ali razsvetljevat pojavnost niso edine možne izbire našega obstoja/delovanja.

Nisem te vprašal kako bi lahko ena stran negirala drugo. Ti si zgoraj napisal: "Ampak prenos znanj iz pojavnega sveta v nepojavnega ne deluje več.. Saj je pojavno negira nepojavno in obratno." In na to sem te jaz vprašal kako lahko iz Izvora/nepojavnega potem pride pojavno, če pa ga negira in obratno in kako se lahko potem tja "vrne", če pa ga ni nikoli bilo v Izvoru in ga negira ali se razblini. "Nevtralen naboj" ni 0, ampak sta elektron in proton v naravnem stanju. Če izbiješ elektron atomu, potem iz drugega atoma preskoči njegov elektron v to vrzel in tko nastane tok. Ampak "nevtralen naboj" ni 0, sta proton in elektron v naravnem stanju. Niti se ničla ne razceplja v 1 in -1. Če imaš na mizi eno jabolko in ga potem daš drugam, potem tam ne bo več jabolka, bo ničla in iz te ničle nimaš kaj razcepljati ali ustvarjati eno jabolko. Ničla nič ne izdihuje vsa števila v obe smeri niti jih ne vdihuje, ničla je ničla. Me zanima kako bi ti na mizi kjer ni jabolka, iz te ničle izdihnil 1 jabolko. Zato še enkrat, kako lahko iz Vira/nepojavnosti pride pojavnost in se tja vrne? Že s tem ko zgoraj pišeš da se "vrne", na nek način izpodbijaš svojo izjavo, da tam ni nobenega bitja npr., ker pol se nima tja kaj "vračati", če ga ni bilo sploh tam. Ničla ni potencial drugih števil, je ničla. Še vedno me zanima kako bi ti iz nobenega jabolka na mizi, iz te ničle (ne od drugod) izbral/ustvaril npr. 1 jabolko na mizi. Ampak če zdej praviš da so v Izvoru/nepojavnosti vsi potenciali, potem sam priznavaš da je pojavnost že prisotna v Izvoru. Zakaj pol drugje praviš da se negirata ali da se pojavnost razblini in da je v Izvoru ni (ni nobenega bitja npr.) ? Ne raziskujem vse skozi pojavni svet. Samo uporabljal sem določene ilustracije iz tega sveta za ponazoritev določenega pointa v vprašanju samo. Če naj bi bilo to razsvetljenje, ki ga opisuješ, nekaj višjega/boljšega (kot si zgoraj opisoval) in s čimer bi ti tudi rad "pomagal" drugim, kot si pisal zgoraj, potem se na novo razsvetljeni naj ne bi sekiral da ga je dosegel a ne, ker je dobil nekaj več/višjega/boljšega in ga naj potem ne bi motilo uničenje nečesa manj/slabšega a ne? Npr. če dobiš mercedesa se ne sekiraš da si izgubil fičota a ne. Ne vem zakaj potem pišeš da bi razsvetljeni mislil da si tega ne bi želel izkusiti. Zato sem te par postov nazaj tudi vprašal, če ti je stanje razsvetljenja sploh prijetno oz. prijetneje kot pojavnost in če si v katerih od teh dveh opcij sploh izpolnjen/umirjen in zakaj bi se sploh znova in znova odločal it ven iz razsvetljenja in spet nazaj notr, saj ni to edina možna dinamika, ki jo imaš za izbirat.

Oba. Oboje. Se ti zdi da jaz sprašujem za dva koraka naprej? Če ja, lahko daš konkretni primer? Tj. katerega koraka naj jaz ne bi naredil in že spraševal naprej? No kako pa je pol? Še vedno isto eno vprašanje na katerega si rekel da imaš en odgovor. Kako lahko pojavno negira nepojavno, saj naj bi izhajalo iz njega in kako lahko nepojavno negira pojavno, saj naj bi pojavno izhajalo iz njega? Tj. kako lahko iz Vira/neobstoja pride obstoj... in kako se lahko tja "vrne", če ga pa prej tam naj sploh ne bi bilo oz. ga negira oz. se razblini? Npr. v Sloveniji so vojaki in grejo lahko na Madžarsko in iz tam se lahko potem "vrnejo" v Slovenijo. Ampak če jih v Sloveniji sploh ni (ali jo negirajo), kako bi lahko sploh šli potem iz Slovenije na Madžarsko in kako bi se lahko iz tam "vrnili" v Slovenijo, če pa jih prej v Sloveniji sploh ni bilo oz. so jo negirali ali se bi razblinili?

Spraševal sem te le glede tvojih izjav, da bi se s pozornostjo pri odgovarjanju lahko postopoma približal nivoju iz kjer bi lažje prebavil tisto eno vprašanje, ki ga omenjaš spodaj. No, če ne želiš več odgovarjati, pa poskusim, če že oz. koliko boš že lahko prebavil to vprašanje... Če v "Izvoru" ne bi bilo nobenega bitja in nobene raznolikosti, kako bi lahko to potem bilo v "posledici/kreaciji"? Kako bi lahko iz "nič/brez" nastalo "nekaj"? Npr. če stepamo vodo, iz nje ne moremo dobiti masla, ker v vodi ni takih sestavin, kot so npr. v mleku, ki če ga stepamo bomo dobili maslo. Torej kako iz "brez" lahko nastane/pride "nekaj"? In kako lahko gre "nekaj" (bitja, raznolikost...) potem "nazaj" v "nič/brez" (če jih prej sploh ni bilo tam)? Iz Izvora, ki je "nič", kako lahko izhaja "nekaj" in to "nekaj" kako se lahko "vrne" v "nič"? Kako lahko iz "enosti" pride raznolikost/dualnost in kako se lahko raznolikost "vrne" v "enost"? Npr. če so vojaki v Sloveniji lahko potem ti grejo na Madžarsk in iz tam se lahko potem vrnejo nazaj v Slovenijo. Ampak če jih v Sloveniji sploh ni, kako bi lahko sploh šli na Madžarsk in kako bi se lahko potem iz tam "vrnili", če jih prej sploh tam ni bilo.

Kdo pa je potem ta, ki ko/če se odloči vrniti... če ni "bitje"? Kdo je ta, kdo si ta ti, ki ko/če se lahko odloča vrniti? Ali ti je bolj prijetno/naravno biti "tam" ali se "vrniti"? Si v kateri izmed teh dveh možnosti, "tam" ali se "vrniti", izpolnjen, stabilen, miren? Zakaj bi se enkrat odločal it od "tam" "sem" ali od "tu" "tja"? A ta, ki si ti, ki se lahko odločaš vrniti, tam ne "obstaja"? Kako bi se lahko potem odločal, če ne bi obstajal? Če so te točke zavesti ali pogledi tudi druga bitja (torej tudi jaz mgd), kako to da mi nisi mogel povedati kaj leži na mizi izza mojega računalnika, če lahko gledaš iz tisočerih (torej tudi iz mojega) pogledov hkrati? Če si se en ti razdelil v vse te "točke zavesti" zakaj pa ti sedaj nimaš težav, drugi jih pa imajo in jim lahko zato ti pomagaš? A en ti si se potem načrtno/namenoma razdelil v različne kategorije "točk zavesti", tj. eno točko, ki nima težav (ti) in druge, ki imajo? Če tem drugim "točkam zavesti" lahko s tvojo pomočjo "zopet" uspe, kdaj in zakaj pa naj bi si oni to "prej" zablokiral, če pa si se en ti razdelil v vse točke in zgleda kot da si se načrtno/namenoma razdelil v take različne kategorije "točk", eno (ti), ki nimaš težav in druge, ki imajo? Ali imajo te druge "točke zavesti" možnost svobodnega odločanja, neodvisno od tebe (od tebe tako "v Izvoru" in "v vrnitvi"), ali ne? Lahko mu ponujaš veliko različnih poti, ki vodijo do različnih dosežkov, ampak le ena pot/izbira/dosežek pa ga lahko resnično zadovolji, tj. delovanje v skladu z njegovo večno/pravo identiteto.

Samo vprašal sem te par vprašanj v zvezi s tistim kar si napisal... ...in upal na te zelo preproste odgovore. No, če ne želiš odgovorit, ok, imaš možnost te izbire.

Ja, saj si ti nekaj svojega opisoval in glede na ta tvoj opis sem te določene stvari še vprašal za kar nisem vedel kaj točno si mislil in ja ti imaš odgovore na to, zato sem vprašal tebe. Ne. Sprašujem, ker me zanima o kateri realizaciji si potem ti govoril (za razliko od omenjene v angleškem tekstu) in glede tega "med procesom te realizacije", kar si tudi omenil. Me veseli, da so odgovori na vse to (lahko) zelo preprosti. V upanju na njih čakam.

Ok, jaz sem pisal glede na izjave v angleškem tekstu. In zdaj, glede na tvoj opis, katero "to" realizacijo ti tukaj misliš? A ne to, da je samo ena zavest, kot je bilo v angleškem tekstu? In če sem te prav razumel, to da drugi postanejo kot del tebe, je le med procesom do te realizacije in ne več ob realizaciji? In kaj je potem to kar že imaš med procesom realizacije in lahko ponudiš drugim, ki postanejo kot del tebe?

Če naj bi ti realiziral, da je samo ena zavest, potem bi morali takrat hkrati realizirati to tudi vsi "drugi", saj naj bi bila itak samo ena zavest a ne. Ni potem logike zakaj bi si želel pomagati še drugim prebudit. In če naj bi ti realiziral, da je samo ena zavest, potem se naj bi ti itak že prebudil, ne glede na prebujenje drugih in zato ni logike zakaj bi bilo tvoje prebujenje potem odvisno še od prebujenja "drugih".

In brahma (advaita) realisation, there is a ‘mass’ of consciousness: ‘all-consciousness’. Then, the next step will come: the consciousness is of individual character – with deeper vision, individuality is added to consciousness. There is consciousness plus individuality. In fact, no consciousness can exist without individuality, without personality. So, the consciousness is personal: personality and consciousness, they cannot be separated, one from the other. What is differentiated from personality, that is only the halo of the personality – it is something like that. And that ‘halo’, that brahma – is also the combination of minutest personality, of souls. Substance is of two kinds: ksara, or changing, perishable; and aksara, unchanging, eternal. In the Bhagavad-gita (15.16) Lord Krishna says: ksarah sarvani bhutani – whatever we see in the changing aspect of the world, that is called ksara. And what is unchangeable is called aksara. Then, He says: yasmat ksaram atito 'ham… (Bhagavad-gita 15.18) “My existence transcends both of these two substances, ksara – aksara. So, I am purusottamah – My name is ‘Purusottama’. My glories are sung in the world and in the scriptures, as Purusottama, the Supreme Person.” ‘Purusottama’ means Vasudeva (Krishna). So, bahunam janmanam ante...; after many births, when the jnanis, those of the impersonal school, come to understand that the Prime Cause of the consciousness of their quest is a personal one, then they come to conceive of Vasudeva. But such jnanis are very rarely to be found. Mostly, jnanis cannot cross this line. They are lost there. (SB:10.2.32) (“O lotus-eyed Lord, although non-devotees who accept severe penances and austerities to achieve the highest position may think themselves liberated, their intelligence remains impure. They simply speculate in various ways and do not seek the means to take shelter of You. Because they have no regard for Your lotus feet, they simply fall down from their position of imagined superiority into material existence again”). Generally, it is the fate of the jnanis to climb up to the highest position with great effort, and then, when they cannot grasp that “consciousness means ‘person’” – they cannot cross that understanding – they have to revert back. They have to come back, fall back. And for those who can cross this line, who can understand that: “Yes, consciousness means person – a Big Personality, I am small ....”, bhakti [devotion] begins there. The relation of subordination of the lower to the Higher, that comes into effect. And, sa mahatma sudurlabhah – such a person among the jnanis is very rarely to be found, who can take the positive connection of the higher aspect of life. Mostly they come back, they have to come back from there. After much penance, they climb up to that high mark, but they cannot accommodate that “the higher Entity must be dealt with devotion”, so they have to come back. Srila B.R. Sridhar Dev-Goswami Maharaj

No, in tako kot zavedanje vedno obstaja, ni ustvarjeno (da ga prej kdaj ne bi bilo ali da se lahko transformira), je pa lahko zaradi določene odločitve prekrito/odkrito, tako tudi Krišna/Bog vedno obstaja in naš večni odnos z Njim, ni ustvarjen, je pa lahko zaradi naše določene odločitve ta odnos le prekrit, ampak še vedno vedno obstaja. Takoj ko se pravilno odločimo, ga lahko vidimo kakršen je, ni ustvarjen, večen je.

Zavedanje že skos obstaja, ni ustvarjeno.

Pač za svoj life-style ne rabjo več jezika kot tolk.

Shamannamo, ko sem včeraj govoril o stabilnosti sem mislil v smislu, da recimo ko ti dosežeš določen nivo zavedanja, npr. da je ta svet maya, to zavedanje pol spet znova in znova izgubljaš in pol spet pridobivaš, tj. nisi "stabilen" (konstantno) v tem zavedanju. Ko ugotoviš zakaj se ti to dogaja, kljub temu da si tega ne želiš, se ti odprejo vrata za it naprej v zavedanju tega kdo si in kaj je ta svet, kdo so drugi itd. Stabilnost (konstantnost) zavedanja tega kdo res si ni mrtvilo, takrat šele zares živiš, v neomejenosti, v neomejeni svobodi. Bog je naš Oče. Od Njega nismo različni a hkrati smo, On je naš Oče, Izvor, mi smo od Njega energija, od Njega odvisni. Ko ga imamo radi, smo popolnoma zadovoljni.

S čim?

Ne taka "stabilnost"... stabilnost v živem zavestnem zavedanju vedno dinamične absolutne resnice ni mrtvilo, je pravo življenje šele. Zakaj ti pol raje najprej ne izkusiš variante večje in stabilne svobode in šele pol govoriš kdo si in presojaš druge?

Kaj pa če bi najprej pol obdelal svoje lekcije in eventuelno tudi ugotovil zakaj si še nestabilen, zakaj znova in znova izgubljaš zavedanje in to popravil in raje pol govoril kdo si in presojal druge? Večjo svobodo imaš ko dosežeš stabilnost.

Ok, pa to počni, če ne želiš še zvedt kdo si

Ja, ker sploh nisi na to glede sebe odgovarjal ampak v izogib sebi začel soditi mene na podlagi svoje nestabilnosti.

Ravno zaradi tvoje nestabilnosti se ti to zmotno zdi. Kaj če bi glede sebe raje izkusil še mal naprej in šele pol govoril?

Sej mišljen je blo da od tam kjer trenutno ti si (čeprav niti v tem nisi stabilen, ker znova in znova še izgubljaš zavedanje) izkusi naprej in pol govor kdo si in sodi o tem kje so drugi.

Kaj pa če bi ti najprej izkusil naprej "od tukaj" in pol govoril kdo si?

To še ni spoznanje sebe do konca.