No, moja osebna ideologija je, da; - akutna je življenjska, ker pomaga prebolet, se pomaga postavit nazaj na noge - kronična pa že meji na inferiornost in ni življenjska, ker deluje proti življenju Medtem, ko v prvem procesu samo 'padeš' skozi proces, ki ti pomaga povrnit čustveno ravnovesje., pa v drugem primeru ostajaš v stanju, ki ne samo, da ne teži k povrnitvi v stanje ravnovesja pač pa v vseh svojih nagibih teži k uničenju oziroma k bolezni. Čeprav menim, da na planu duhovnega obstaja nivo, ki je namenjen prav žalosti pa le ta ni namenjen eksistencialnemu obstoju človeka v njej.