FixMinze

mayita; jaz sem se nanašal samo na tvojo izjavo, da je človek lahko 100% iskren.

Rewiev je pač rewiev, ki je IMO dost zanimiv in dober. Zavzame bolj objektivno pozicijo in naredi par fundamentalnih razlik v razumevanju., firewal pa popelje nazaj v zgodovino in spet podaja bolj kritičen pogled na sistem v katerem se nahajamo. Men osebno jih je najbolje pogledat v vrsten redu; zeitgeist, zeigeist rewiev, firewall zeitgeist rewiev firewall

btw., gor majo tud klošarje, sam jim je lepo. pa pomankljivo so oblečeni.

Aja., zato ne izpade smešno ....

Prony., ti mene zajebavaš ? :, ti kr hmm ne vem kerga smajla bi dal tega al tega ?

aja ., zej štekam zakaj je bil 7 let v vicah HECAM SEEEEEEEEE Povožena je pa lahko zato, ker se zej s tem preveč ukvarja. Se sprašuje, premleva, obrača, gor, dol, levo, desno itd... s tem privablja stvari, ki se s tem pač privabijo. Moj nasvet; kupi naj si en zvezek , v roke vzame list papirja in naj ubesedi vse kar ji pade o tem na misel. Naj si postavlja vprašanja in sama fura odgovore, tudi, če je odgovor ne vem. Naj to počne, ko se ji dogaja, če bo lažje. Pa piše naj. Tko si bo spucala misli., v življenju pa naj počne vsakdanje stvari, ki jo veselijo in tudi tiste, ki so del obveznosti .

Midva sva res na dveh različnih straneh Pišem o tem kakšni tudi tavajo poleg tistih, ki so umrli nasilne smrti ; torej., tudi takšni, ki se ob spoznanju smrti vprašajo " kaj pa sedaj ?" in to brez pravega odgovora., in zato tavajo, ker nimajo odgovora. ja ? Torej zavest mrtvega ( Duh - Duha - Duha ) se vpraša - kaj pa sedaj ?

aha, ne ne ne ne repliko na duhove, ki tavajo. torej ne tisti, ki so umrli nasilne smrti pač pa tisti, ki se vprašajo - kaj pa zej ( brez pravega odgovora )- tisti tudi tavajo, drugje kot tisti, ki so nasilne smrti umrli

Prony nisem ziher na kateri del odgovora se nanašaš ?

Al pa tisti, ki se jim postavi vprašanje - hmm, ka pa zej ?

Hoče samo povedat, da obstaja en plan, ki je mentalno dosegljiv tudi tu na zemeljskem planu v kolikor je mentaliteta človeka pravilno naravnana. Vice so stanje karmičnih dogodkov, ki se v ponavljajočem ciklu vsakdanjika počasi spreminjajo v drugačno obliko zavesti katero sedaj doživlja tudi on in vam želi pritegniti pozornost za drugačen način pogleda na svet., v ljubezni človek namreč dragemu želi olajšati trnavo pot s kratkim sporočilom iz onstranstva. olajšati, prihraniti mu je ne more., to si jo lahko le sam p.s;to sem prepisal iz tega kar si ti napisala in iz tam kar meni pade na misel p.s2;plis na začet v cerku hodit

Mislim, da to spada v to temo; pred tednom dni sem do polovice napolnil kozarec z vodo., vanj sem dal majhno človeško figurico bojevnice iz kinder jajca. Sedaj čez en teden sem slučajno še enkrat pogledal v kozarec in razpoznal presunljivo dejstvo. Velik delež vode v kozarcu manjka zatorej lahko le predpostavljam, da jo je spila figurica - saj ima konec koncev tudi usta., tako kot mi vsi ... bog je od vedno.... ljubezen z vami in en LEP intelektualni pozdrav

No po definiciji samega dogajanja je to kar si opisala posledica iskrenosti. Iskrenost bi bila, da si priznaš, da te zebe. Zebe me : ) . Kaj je potrebno narediti, da te ne zebe je spoznanje izvirajoče iz danih in prepoznanih možnosti, ki so za vsakega lahko drugačne. Te lahko izvirajo le iz začetne iskrenosti. Recimo, da imamo naprej pojav ., posledične iskrenosti., Trmoglavost ali trma bi bila, če bi se navkljub očitni telesni reakciji odločil vztrajati pri tem, da te ne zebe. Ne zebe me ! : ) ., kakšen bi bil smiseln smisel takšnega obnašanja je neznano. Kaj čem sploh povedat ? kot kaže samo to, da mi posploševanje sploh ne sede razen kadar je orodje lažjega sporazumevanja, humorja, razbremenitve, enosti/niča itd.... 100% iskren ne moreš bit. Ti kot obstoječe bitje si sestavljeno tako iz zavednega kot nezavednega dela tvoje osebnosti. Vseh delov svoje osebnosti ne poznaš zatorej ne moreš bit 100% iskrena do sebe, največ kar lahko narediš je, da si 100% iskren do tistih delov sebe, ki jih prepoznaš in so del tvoje aktivirane zavesti., pa še takrat obstaja zanimiv delež tvoje osebnosti, ki je po vsej verjetnosti v zmoti - zatorej tudi tu ne moreš bit 100% iskren. Da si to priznaš bi bila iskrenost

en filmček

Bog je kot oseba ? ., ali je oseba kot Bog odvisna od človekovega dojemanja ? Ali je tvoja predstava, ki jo vzpostaviš z bogom res odnos z Bogom ? Ali je možno, da v kolikor je naše vesolje res eno od mnogih, da pozitivni in prijetni vir tega vesolja Bog = Intelektualno vzpostavljen generator, ki tvori vesolje in ga drži v opazovanem okolju opazovanemu očesu na voljo ? Bog = naprava ? Kdo bi potem bil upravitelj naprave ? Si lahko predstavljaš to resnico v bolj razsežni obliki zapisno v Knjigi ? Jaz si lahko, pa ti ? če rečeš ne si po defoltu bolj oddaljen od Boga kot jaz. ne verjameš? probaj zanikat ta del boga, pa boš videl kaj se zgodi .... Te ta vprašanja vznemirjajo ?

aja ? ne razumem čist ?

jaz osebno menim, da tudi tole življenje daje dovolj časa za ukvarjanje s seboj. ljudje smo pač leni in dajemo prednost stvarem, ki nas ne izpopolnjujejo samo zato, ker so pač lažje, bolj uživantske., pri tem pa se pogosto celo zavedamo, da bi bilo dobro za nas, če bi se takrat ukvarjali s čim drugim. absurdno. sam verjamem, da se ljudje k verovanju zatekajo v stiski, ko ne prepoznajo več drugih poti. in spet se zanimivo v tem odseva zgornja ideja lenobe in želje po čim hitrejši odrešitvi s čim manj truda., seveda se s tem odpovejo odkrivanju lastnih potencialov. verovanje in vera bi mogla biti povezana z notranjim in zunanjim prepoznavanjem. še najbližje temu je bil od meni znanih kabalist, četudi je za mnoge deloval prveč zategnjeno., navkljub temu je na znanstven in raziskovalen način združil razum in verovanje. sicer pa 100% iskren do sebe ne moreš bit. kako le, če se 100% ne poznaš ? ne moreš tud bit neodvisen od drugih in družbe. nemogoče, ker si del nje. in vedno bo tam nekdo, ki ga boš prosil za uslugo, mnenje, pomoč ter obratno in kul je bit ujet v lastno zanko, prav fino je. spoznaš, da ne moreš pomagat nikomur. prav nikomur. vsak lahko pomaga le sebi. največ kar lahko narediš je, da sam izpolnjeno živiš in to je hkrati tudi največja pomoč, ki jo svet lahko doživi. seveda s tem ne mislim, da se zapreš v lasten svet.

Ja seveda, na to sem se tudi nanašal., na božje - človeško pravilo. sicer pa iskanje namena pravil in njih smisla ni nesmiselno, vodi namreč k razumevanju pravil, k njihovi upravičenosti ali neupravičenosti. Dobra pravila, takšna, ki so dobra za nas obdržimo, speglamo, spoliramo, zaobjamemo, upoštevamo, spoštujemo., tista druga napačna, nesmiselna, včasih že prav čudna in bizarna ( kot to, da je jeza greh ) je potrebno ponovno definirati, preobraziti in v najslabšem primeru, če se izkažejo za popolnoma neumesna zavreči. Seveda se na tem mestu strinjam s komerkoli, ki pravi, da vsa pravila niso za vse ljudi., da pravilo samo ne more zaobljeti tolikšne pravilnosti, da bi ustrezalo vsem in povsod. Lahko pa se poizkusimo temu približati., lep primer so cestna pravila; imamo samoforje, prednostne znake, stop znake, hitrostne omejitve, spremenljive hiutrostne omejtive kot so prisle v navado na avtocestah itd...skratka cel kup enih cestnih pravil kjer brez nekaterih promet enostavno nebi mogel normalno potekati., že sedaj se cestna kultura kaže bolj na psu, ne želim niti obstajat v cestnem svetu brez parih osnovnih pravil cestnega obnašanja. In še širše lahko pogledamo, da je svet narejen in krojen iz pravil, nenapisanih od človeštva., naprimer pravilo, da te bo bolela glava v kolikor boš znjo želel skozi zid ( mislim čist dobesedno ). Največji problem pri pravilih je se mi zdi v tem kakšen pomen dodamo besedi pravilo in pa kakšne pomene dodamo pravilom samih. je lahko razlika med smiselnim in absurdnim svetom Podobnih misli sem, ko pride do izraznosti širine duha., sicer pa je tudi tole naše 3d sferično dojemanje le ena od oblik možnega dojemanja, verjetno podbno ramzišljajo v 2d svetu. kroženja pa nebi nujno jemal kot zgolj enolično lovljenje lastnega repa pač pa bolj kot ponavljajoče krožno dogajanje, gibanje iz točke a proti točki b na različnih nivoji, stopnjah,okoljih, dogajanjih ., pa vseeno na koncu obvelja pravilo, da ima vsak začetek tudi svoj konec ( izgleda kot, da se le 0 temu izogne ) in potemtakem je smiselnost življenja tudi v tej raznolikosti, ki se poraja pa četudi se poraja v krožnih oblikah iz vidika hirearhične ureditve stopničasto, konec koncev to hirearhija je., danes krožim tu spodaj jutri bom tam zgoraj. vsi drugačni vsi enakopravni

hmm božja pravila. različna pravila za različne družbe - katero je potem božje pravilo ? no ja sej služijo svojemu namenu pa več kot stopnička bit ne morejo, so usmeritev kot vse ostale stvari okoli tebe. pravila so sicer kul ampak je treba spoznat njihov namen in čemu služijo., to dojetje je sigurno bolj pomembno od upoštevanja pravil samih, samo z upoštevanjem zgolj hodiš po poti brez razumevanja, vedenja. pa bit ujet v en skupek pravil temu lahko rečemo slepota, širina duha s tem sigurno ni rojena. kaj se ponavlja in kaj se ne in kaj se je zgodilo in kaj ne je lahko čisto vsakodnevna narava. gibanje misli, dogodkov- ponavljanje krožnih gibov mlade nove osebe že sedaj ene pred njim rojene starejše osebe itd... vse kroži in vse je. ponavljajoči cikli. ne rabiš izkušnje zato, rabiš zgolj vpogled v svet. samo poglej vesolje - en krožen sistem zraven drugega vse se v krogu giblje v neskončno neprepoznano prisotnost vesolja. in spoznanje, da je vse večje od nas sploh ni nenavadno in čudno , sploh ni spoznanje ampak bolj priznanje, dojetje lastne nepomembnosti napram vesoljni obstoječi širni. pljunek v morje neskončnega. priznanje. no pa sej tud sem že pisal o tem kako podobe dojenčkove preteklosti krojijo božanski um prihodnosti. iluzija ti rečem. bog je nekaj drugega kot si mi predstavljamo in dojemamo. je prek tega. Sicer pa zakaj ti bi bilo žal, čemu le. prej si trošila nepotrebno energijo v tej temi, sedaj jo pa zato, ker ti je žal. je kje smisel v tem ? smisel je v tem, da v nesmislu smisel najdeš in to se skoraj vedno da, če vodi k spoznanju neznanega. inferiornost - samoprezir je v svetu psihologije označena za nesmiselno, ker ne vsebuje želje ali cilja, ki vodi ven iz nje., se pa ljudje navadno precej smešno proti temu branimo ...

ja res je, resnica pa je itak transparentna. vsak nekje v sebi čuti in upa ali se sprašuje - kaj pa, če po smrti ... ? je večni strah., kaj, če se s smrtjo ne konča., kaj, če ostaneš v nekem vmesnem svetu itd. še tako trdnega ateista začnejo z leti ta vprašanja begati. misel človeka pač spreleti. fino je, da se ljudje spremenijo, si oprostijo, probajo boljši postat, slediti visjim zgledom itd... ni pa prav, da se ujamejo v krog verske krivde. gre samo za slabo emocionalno dojemanje samega sebe

korenczeljckolerab , mogoče si se preveč s podobo ukvarjala namesto s sporočilom itak cilj ni biti nihče pač pa se nihčeta (apčih ) zavedat

sem zombi, ki ti govori - itak boš umrla sem zombi, ki te opominja, da ne živiš 1000 let pa se obnašaš tako sem zombi, ki ti pravi 100 let bo hitreje mimo kot boš pričakoval sem zombi, ki samega sebe opominja sem lasten svet v glasu, ki se brez vednosti širi na okoli

Ammmmhmmmmm biti ali ne biti to je sedaj vprašanje ? smrdim in prdim, torej sem No kdo pa pravi, da jaz ne verjamem v Boga, zgolj ne verjamem v Boga. Hmm čaki. Kdo pravi, da ne verjamem v Boga, če jaz ne vejamem v Boga. Ok bluzim. Ka čem rečt je, da ne verjamem v besedo Bog. Kaj, če bi bil z marsa. Ali kaj če bi bil Marsa ojoj tole bodo batine. Osebno doživetje praviš., ja tud jaz mam osebno doživetje duhovne narave, no osebna doživetja v množini bolj ali manj spontana. tole spominja na primerjanje. kar želim povedat je, da je stegovanje proti bogu že odmikanje stran od njega je neprepoznavanje lastne narave obstoja, je zanikanje trenutne ujetosti, je neskladnost z življensko vlogo, je nerazumevanje, je strah in trpljenje. seganje po bogu je strah in trpljenje. logično ne ? samo biti tukaj, se iskati samega sebe, se odkrivati plast za plastjo v sebi prepoznavati svet ... to je bog, takrat sam pride brez klicev, brez želja v prostem neujetem spoznanju o mirni naravi bivanja, ki se skriva za vsem, brez besed. itak pa pravim, da je vse subjektivno dojemanje. ampak kdo sem jaz, da bi sodil tvoje subjektivno dojemanje boga ? nihče.

hmm, ja lep pozdrav. to jaz napišem v mailih na koncu ampak kdo pravi, da je vsebina za pozdrav sploh potrebna ... lep pozdrav tudi tebi

Kr zanimivo., v principu govori o tem, da um prez predstave nima predstave ., o ničemer ... moram do konca najprej pogledat