Ja, svoboda, le kaj bi to bilo... mene so precej prepričali Spinoza, Priestley, Schopenhauer, Seneka in še kdo, da takšne svobode, kot si jo navaden človek predstavlja, ni. Ampak Kant daje še nekaj upanja - intelegibilni karakter. Resnica mora biti nadumska. Zanimivo je to, da ljudje, ki verjamejo v astrologijo ali kakršnokoli drugo napovedovanje prihodnosti, verjamejo, da so svobodni. wtf!? Če se napoved uresniči, se je to zgodilo nujno, če se pa ne uresniči, pa sploh ni šlo za prihodnost ampak nekakšne halucinacije ali izmisleke ali karkoli...Guruji in mistiki (vsaj tisti, ki jih smatram za pristne) pravijo, da je svoboda v tem, da se prostovoljno prepustiš temu, kar je in mirna Bosna. To nas lahko spomne tudi na to, da je izkušnja ljubezni, ki se zapeče v nevrofiziološki sistem dojenčka, izkušnja podreditve - ni mati tista, ki dela, kar otrok hoče, ampak je mati nadrejeni Drugi, ki daje ugodje, ljubezen, kadar ona hoče...to ima zanimive implikacije za partnerske odnose