Mura

Dragi Alef, ne morem si kaj, da ob tvoji zajedljivosti, ne bi pomislil, da želiš tukaj pozdraviti del frustracij iz teme o kajenju. Torej, prosim. Vseeno pa ta tema tukaj ni bila odprta za prepire o tem kaj Q10 je in kaj ni. Tudi ne za propagiranje Alvea ali drugih prehranskih dodatkov. Odprl sem jo za izmenjavo izkušenj med tistimi, ki Alveo pijejo. Ko boš ga preizkusil, pa bi me zelo zanimalo prebrati tukaj tvoje mnenje. Seveda pa je tudi čisto tvoja stvar kaj si misliš o Alveu. In če misliš, da ti lahko vse to, kar mi dosegamo z Alveom, dosežeš z uravnoteženo prehrano, potem je to pač tvoja stvar.

Alef, nisi prebral natančno kaj tukaj piše. Nihče ni trdil, da Alveo vsebuje Q10. Ga tudi ne. Samo deluje na vse prebavne organe tako blagodejno. da zaradi tega naša jetra sama povečajo "prizvodnjo" človeku lastnega Q10.

To kar dela organizem sam, v tem primeru jetra, ni sintetično. Sestavine Alvea pa so že bile enkrat na forumu objavljene. Tudi to kako delujejo, je bilo objavljeno. Bom malo poskusil poiskati.

V temi o kadilskem zakonu pravi strelka, da je poskusila Alveo in je dober, vendar zanjo predrag. Sprašuje me zakaj sem se odločil, da bom prodajal Alveo. Odgovarjam ji tukaj, ker to pač bolj paše v to temo kot tja. 1. Izjavo, da je Alveo pre drag sem slišal že nekajkrat. Vendar samo od ljudi, ki Alvea sploh niso pili, ali so ga pa poskusili, vendar niso vztrajali pri vsakodnevnem pitju vsaj 3 mesece. Tisti, ki so ga redno pili najmanj tri mesece, so vsi zaznali vsaj eno, zanje bistveno, spremembo svojega počutja, splošne kondicije ali odpravo kakega zdravstvenega problema ali vsaj občutno izboljšanje. In v tej skupini ljudi nisem srečal niti enega, ki bi po tej izkušnji še karkoli omenil o tem, da je Alveo predrag. Ko to doživiš, ti Alveo dejansko ni več drag. 2. Da ga sam priporočam drugim, sem se odločil potem ko sem 20 let živel in delal v tujini. Odločil sem se da pridem nazaj in da naj bo Alveo tisti najpomembnajši dosežek, kot neka esenca, ki jo iz dolgoletnega nabiranja izkušenj drugod prinesem domov. To se mi je pač zdelo nekaj najlepšega, da to svojo izkušnjo z Alveom delim v svoji domovini s čim večjim krogom ljudi. In lepo je vedno znova doživeti, kako hvaležni so ljudje, ker sem se tako odločil. Kaj je prepričalo mene? Odprava senenega nahoda, ki je 36 let grenil moje pomladi in začetke poletij. Bistveno izboljšanje počutja in dvig produktivnosti na vseh nivojih. To je bilo kar me je prepričalo, da imam v rokah odličen proizvod. In ko doživljam vsakodnevno, da delam to za čemer lahko 100% stojim, da lahko sam izbiram s kom želim delati, in še in še bi lahko našteval. Skratka- skoraj vsakodnevno se mi potrjuje, da je moja odločitev bila pravilna. Strelki pa hvala za vprašanje. Mi je bilo zanimivo razmisliti še enkrat o tem.

Mi je pa zelo všeč, da se lahko enkrat iz vsega srca strinjam s tabo. Edino z delom tekstam ki sem ga obarval rdeče se ne strinjam. Seveda bi dosegli kaj s prepovedjo. Poleg ekološkega vidika, bi dosegli pokončnost, ki bi odmevala kot vzor po celi Evropi. Glih zaradi pritiskov od zunaj je potreben tudi pritisk ljudstva, da tega nočemo, da se temu upremo.

Tukaj poročilo ene gospe, ki sem ga dobil po mailu: Naj najprej potrdim zadovoljstvo s proizvodom. Jaz sem namreč kar nekaj časa iskala proizvod za splošno revitalizacijo telesa, sem namreč v prvem delu petdesetih, s pomembnimi cilji pred seboj in rabim vitalno telo in duh. Potem so bile klasične težave moje starosti, ki sem jih sicer večino že prej uredila, boleli pa so me kolki. Imela sem nek preparat, ki je deloval trenutno, jaz sem rabila nekaj, kar mi bo problem uredilo. Prijateljica me je kar nekaj časa prepričevala, naj poskušam Alveo in ji nisem verjela, saj mi je bilo nekako nelogično. No, ko sem prišla k njej, sem ga poskušala in me je osvojil. Magično in nelogično so zginili moji kolki (mislim sicer, da to že ni trajna rešitev, a občutek je res prekrasen), energija je super brez mojih vsakdanjih vitaminov in mineralov. Izginilo mi je neko vnetje ktiva na dlesnih. Vse v 2, 3 dneh. Nisem se mogla vzdržati, da ne bi priporočala Alveo prijateljem in domačim, čeprav sem se v začetku odločila, da tega ne bom storila. Da pač ne postavljam znance v nerodno vlogo, da nekaj kupijo, ker jim ponuja znanec in se čutijo obvezne. Pa sem morala storiti. Bil bi greh ne povedati človeku možne rešitve, ki mu to lahko pomaga.

Aha. Zdaj pa razumem. Veš, mi smo bolj brez domišljije laže in imenujemo vaza samo tisto kamor lahko daš rože. In te stvarce ponavadi nimajo pokrova, zato nisem razumel kako naj izvedem kar si opisala. Hvala za pojasnilo. Bom preizkusil ob prvi priložnosti.

Pismo kje jemlješ te super recepte? Samo tega z vazicami ne razumem. Kako to izgleda? Lahko prilepiš kakšno slikco?

Ja sem šel še enkrat gledat. Prav imaš. Na OS si mi takoj odgovorila. Vendar sem ti potem jaz pisal na mail. Si to dobila? Na moj mail potem ni bilo več odgovora.

Vrba je bila tukaj na forumu pred nekaj dnevi. Grozila pa mi je na forumu med-over.net. Niti slučajno, pa nisem želel trditi, da je 100% bila ona za to nagradno igro. Se opravičujem, če je tako izpadlo. V vrbinem profilu pa najdeš, da je bila nazadnje na forumu 23.7.07.

Ne vem kaj je potem točno danes. kaj pa je danes posebnega. Saj bi kadarkoli bilo pač enkrat točno danes. Saj mi ni grozila v OS. Na forumu mi je. Sicer pa sem samo povedal asocijacijo, ki se mi je pojavila. Prej ko slej se bo tako in tako razjasnilo. Da je Vrba v Nemčiji? Očitno je tudi v Nemčiji. Delala je pa na med-over.net občasno reklamo za nekoga, ki se "slučajno" imenuje Vrba in ima nekakšno ordinacijo v Avstriji. Kot rečeno- seveda ne morem ničesar dokazati. Povedal sem pač misel, ki se mi je pojavila. Je bila pravilna ali ne? Ne vem. Zanima me pa zakaj je to tebe, mantis tako zbodlo? 1. Marsa, oprosti, žal obarvanega ne razumem... Mi lahko prosim prevedeš? 2. kako lahko človek kot član foruma v taki situaciji pomagam?

zanimivo, da naj bi ta sporočila bila poslana z nekega avstrijskega serverja. Ko sem to prebral... Prva asocijacija je bila: Kaj pa če nam to VRBA pošilja kakšne pozdravčke? Se da to kako preverit. Kar se mene tiče ni vse skupaj več in tudi ne manj kot pač prva asocijacija. In šele potem sem se spomnil, da mi je Vrba že nekoč grozila, da mi bo poslala virus. Sem pa še pred meseci to sporočilo dobil tudi sam.

Aha. Kaj pa moje OS si dobila? Sem namenjen v tvoje konce...

Kavč za stranke? Kaj pa delaš?

hvala klarus. Sem pa pri kumarah naredil napako. Tudi mi dajemo notri kislo smetano.

Najlepša hvala. Koliko časa pa ti to potem mora vreti v ekonomu. Mi ekonom lonca nimamo. Bom pa poskusil ob priliki stvar izvesti v veliki lončeni posodi s pokrovom v pečici. Bi moralo, če je ves čas pokrito tudi dati dober rezultat.

Pri nas damo zraven še malo česna, veliko sladke smetane, paprike v prahu. Še prej pa zgostimo s podmetom. Temu se pri nas pravi: "kmečki murki" in so super tudi še zvećer ali drugi dan dobro ohlajeni. Kako pa nardiš dušeno kokoš? Gre res za kokoš, ne za piščanca?

Kako je pa z lučko iz solnega kristala? Sem slišal, da to blaži škodljiva sevanja iz mobilnega telefona in računalnika. Vep kaj o tem?

Ja. In seveda nisem slučajno iznašel za svojo primerjavo kontrabasa. Jasno, da si lahko tudi samouk. Samo, učiti se, vaditi- to moraš. In Alefovo vprašanje je res ključnega pomena. Iz njega izhaja, da Alef šteje ljubezen k naravnim stvarem. In to tudi velja nekje do živalskega sveta. Pridite malo v naše kraje, pa si ogledujte nekaj dni en par štorkelj. Kaj in kako počneta. In njima se tega res ni treba nikjer učiti. Onadva imata to še v krvi, kot bitje srca. Saj. Pa poglejmo vprašanje vzgoje. Če bi rekel svoji pra pra pra babici, kje se je naučila tako lepo vzgajati otroke, bi te menda debelo pogledala. Ker kaj se maš tukaj za učiti! Nedolgo tega mi je nekdo kot njegovo lastno esenco nekega predavanja zaupal: "Ja problem je, ker nas ni nihče naučil kako naj vzgajam otroke, kako naj bom sploh oče. Mislim pač, da razvoj človeke pripelje do tega, da se vse to kar je instinktivno vedel, da se to vse bolj izgublja. Da se nam je dejansko treba učiti stvari, ki so bile našim prednikom samoumevne. In da še dokončam tisto z naravo, pa živalmi. Po moje je ljubezen kulturno in ne naravno dejanje. In kulturnih stvari se je pač treba učiti. Ali pa zatrjevati, da to ni potrebno. Pa se potem ozrimo levo in desno, pa naj tudi vsak pri sebi pogleda... kako nam pa potem uspeva ta "ljubezen", ki se je ni treba učiti. Sicer pa, Marsa, lahko daš sem notri link na kako temo o ljubezni? Bom potem tam težil naprej,,, ko bom imel več časa. Zdaj moram končno spesniti kosilo.

http://www.lunin.net/forum/index.php?showt...607&st=3350 Nelika, Mačka, Alan. Kar nekaj jih je govorilo o ljubezni

Jaz nisem čisto nič vzel osebno. O Frommovi knjigi tudi nima smisla debatirati s tistimi, ki je sploh niso brali. Omenil sem jo samo, da bi povedal odkod jemljem videnje, razumevanje ljubezni, ki se mi je zdelo pomembno v debati, ki se je razvnela neposredno preden sem se javil. Podrobneje o tem morda kdaj drugič v kaki drugi temi. Ja. seveda si lahko zadam, da bom ljubil neko določeno osebo ali vse ljudi ali vsa živa bitja. In v kolikor bom (del) te odločitve uspel udejaniti, moram zato uporabiti moč svoje volje. Seveda gre za odločitev. Če se odločim, da bom preživel del svojega življenja skupaj z nekom drugim. Ja saj, če se sploh odločim. Morda se mi kar zgodi... Lahko se odločim (načelno), da bom ljubeče, pozorno spremljač življensko pot neke osebe. Recimo, nekaj časa. In če želim udejaniti to zakar sem se odločil, bo mi v veliko pomoč, če sprejemam majhne odločitve vedno znova vsak dan. Da sem res pozoren. Da sem tukaj. Ja, za to se moram odločiti vedno znova in vsak dan. Sicer bo prišla moja draga k meni, da bi se kaj pogovorila (ali jaz k njej) vedno pogosteje ob nepravem času. Ker je glih zdaj to in to na TV ali ker glih zdaj moram povedati svoje mnenje v tem forumu itd., itd.. Skratka, po moje šteje, tudi v ljubezni, to kar čicto konkretno vsakodnevno storimo, ne pa samo tisto o čemer sanjarimo. Kar se pa tiče primerjave z gradnjo hiš... Se mi zdi kar dobra. Kajti tako kot je hiša zavetišče za en par, tako je še tolliko bolj pomembno zavetišče za en par notranja hiša, njuna ljubezen, ki jo prav tako morata, graditi, negovati, odpravljatiti nesnago (v obliki negativnih misli naprimer)itd.. In tako kot so hiše lahko okrogle, betonske, lesene, ilovnate itd., itd. Tako so tudi ljubezni lahko zelo različne. Vsem pa je skupno, da je osnova ljubezni volja. Pozorno, naklonjeno, spremljanje življenja tistega, ki ga ljubimo. Osnova je, da si ne postavljam v ospredje kaj vse jaz moram tukaj ven dobit. A sem sam zase dobil dovolj ljubezni, a sem dovolj pazil, da ne bi dal preveč itd... Pač pa, da si v ospredje postavljam skrb za razvoj in nego tistih sposobnosti svoje duše, ki so potrebne, da sploh morem ljubiti. Namesto težnje biti (ja dovolj) ljubljen, je pač treba postaviti težnjo ljubiti (druge). Ja in če hočeš igrati v nekem orkestru nek instrument, recimo kontrabas, pa se postaviš tja in začneš, na da bi pred tem kadarkoli vadil, se učil, kako se ta kontrabas igra. Če se pač kar tako kot ti ravno pride postaviš tja in začneš nekaj brez veze brenkat. Potem se ti bodo drugi člani orkestra kaj kmalu zahvalili za tvojo "ljubečo" pomoč... Pa boš potem tudi rekel. Meni se ni treba ničesar učiti? Jaz vem sam po sebi kako se to dela? In res je da so nekoč ljudje znali graditi hiše (ki so bile veliko lepše in bolj funkcionalne) brez kakršnekoli znanosti. Nekoč davno so ljudje mogli graditi s preprosto močjo svojega duha, ki je takrat še bil v sozvočju z božanskim duhom. Zdaj tega ne zmoremo več. Z ljubeznijo je pa, po moje, ravno tako. Pa poglejte si samo debato nekaj strani nazaj. Saj je vendar tekla debata o ljubezni, ne.

Problem? Ja. To je moj problem ravno toliko, kolikor je problem tistega, ki bi rad zgradil kolikor toliko uporabno hišo, da pri tem mora upoštevati elementarne fizikalne zakonitosti. Razlika je samo v tem, da to graditelji res vedo.

Res. Tako misli velika večina ljudi. Zato pa imamo rezultate take kot so. Saj to je skoraj tako kot da bi se nekdo spravil graditi hišo in bi rekel: „Jaz gradim po svoje- brigajo me fizikalne zakonitosti“ Pa bi začel potem polagati strešnike v zrak v višini 10m.

Meni se pa zdi vendarle ta del sporočila zelo dragocen in resničen. Na tem kar je opisal Erich Fromm v knjigi Umetnost ljubezni, bi bilo treba dejansko, vsakodnevno, trdo delati. Ti praviš: "Ljubezen je produkt posameznikovega zavestnega prizadevanja itd." Jaz pa mislim, da ljubezen NI REZULTAT, pač pa to delo, to prizadevanja sama. In zato po moje ljubezen tudi ni čustvo kot pišeš zgoraj, temveč volja. Šteje zgolj to kar dejansko, vsakodnevno storiš, za kar si prizadevaš. Pozitivna čustva, ki nas kot rezultat teh dejanj in sreča, ko opazimo, da drugi ta naš trud sprejema, so pa res rezultat ljubezni, ne pa ljubezen sama. Ko si to človek razčisti, ne zgolj intelektualno, potem je naredil en ogromen korak v smeri od narcističnega čakanja, da pride tisti tapravi (ali taprava), ki jo bo edini resnično ljubil... do tega da si zastavim, da bon nekoga ljubil. Iz pasivnega postanem ob tem aktivno bitje. Iz tistega, ki čaka na tapravega- Postanem tisti ki dejavno ljubi tega, ki je tukaj. Tistega ali tisto, ki sem si jo zadal ljubiti. Pa dobro ne bom v vsakem stavku posebej dodajal, da se nanaša tako na moškega kot na žensko. Upam vseeno, da si lahko kdo kaj začne s tem prispevkom.

Lahko kaj poveš o tem: Kaj so tiste stvari, za katere nimaš poguma, da bi jih počela? lp Roman