Mura

Dobrodošla, Franček in Brlog! Brlog, bi izpolnil tudi anketo? Tudi jaz sam sem si po nekaj mesecih pozdravil seneni nahod, ki sem ga sicer imel od svojega dvanajstega leta. Najboljše, pa se mi zdi to, da imam kar pijem Alveo veliko več energije in se nasploh zelo dobro počutim. To je super stvar.

Mater či je keri tue butl to ne ven! Samo to ven ka je butl ne nikši butl... Tukaj je nekaj ljudi, ki bi si jih prav želel spoznati tudi v živo. Butl spada med take.

Ja. To se mi zdi super napisano. V isto kategorijo pa po moje spada tudi nenehno poslušanje radija in TV. Da ja ni niti trenutka, ko si sam s seboj... Samo v bistvu pa je tudi tako: Tisti, ki ne zna (ne zmore) biti sam s seboj, tisti tudi ni sposoben zares biti z drugim. Zelo bistvena se mi zdi ta tema. Super, da je odprta.

Je kdo to prebral? Preberite v novi Mladini: Intervju »Razmere v državi niso normalne« - Milan Kučan Kako to, da je bilo najprej rečeno, da se slovesnosti na dan državnosti ne boste udeležili, ker ste zadržani v tujini, potem pa je prišlo do reinterpretacije in je javnost izvedela, da vas na Trgu republike ni bilo zaradi protesta? Ko so iz protokola spraševali, ali se bom udeležil proslave, sem bil na Hrvaškem. Tako so iz kabineta tudi odgovorili. V Slovenijo sem prišel pravočasno in ugotovil, da predsedniku države na državni proslavi ni omogočeno govoriti oziroma ni zaželeno, da govori. To se mi je zdelo nesprejemljivo, zato sem se odločil, da na proslavo ne grem. Odnos do te najvišje državne funkcije mora biti državotvoren in spoštljiv. Ker sem jo nekoč opravljal tudi sam, se mi je zdelo potrebno stopiti v bran funkcije in s tem na stran nosilca, ki to funkcijo opravlja. Ni razloga, da predsedniku države ni omogočeno govoriti na državni proslavi, če to želi. Proslave se niste želeli udeležiti, ker ste s svojo potezo želeli ubraniti integriteto institucije predsednika Slovenije? Tako je. Normalno je, da je na proslavi, ki zaznamuje rojstvo države, prisoten predsednik države in da tam opravi svojo funkcijo, ki ni samo protokolarna. Da torej tudi govori. Kar se je zgodilo tokrat, je še eden od kazalcev, da razmere v državi niso normalne, pač pa skrb zbujajoče, in da je treba o njih resno premisliti. Piše Jure Trampuš Nova Mladina - od sobote pri vašem prodajalcu!

Ta tema ni namenjena propagiranju ali posredovanju pri nakupu. Lahko pa se mi javiš na OS, če te zanima in ti bom sporočil (ker vidim, da si iz Ljubljane) kje v Ljubljani se jo dobi.

Alef, zelo zanimiva se mi zdi tvoja reakcija tukaj. In tudi nekje ilustrira kako pomembna so vprašanja o katerih teče debata. Povod je bilo objestno mučenje nekega mucka s strani nekaj otrok. Kaj je prav in kaj ne? To vprašanje si ti postavil zgoraj. V kontekstu dosedanje debate, saj vendar ne gre zgolj za akademsko intelektualistično razglabljanje o tem kaj je prav in kaj ne. Za čisto konkretno stvar gre. Za trditev pikice, da otroci, ki so mučili muco nekje globoko v sebi morajo vedeti, da kaj takega ni prav. (Interpretiram kukico.) K temu sem dodal, da je to vedenje v upadanju. To vedenje o tem kaj je prav in kaj ne. Tudi o takih povsem elementarnih stvareh. Če ti k temu dostaviš vprašanje: "Kaj je prav in kaj ne?" jemljem to kot ilustracijo in potrditev, moje navedbe, da je vedenje o elementarnih vrednotah v upadanju. Čedelje bolj se širi relativizem in dezorientiranost. Če praviš: "Ne več človeškost, dobrota, ljubezen. Za to ni več časa." Potem vidim v tem to kar tudi sam vidim kot problem. Kot en vidik negativnega razvoja. Kakšno pa je sicer lahko človeško življenje, če ne negativno, če bo v njem vedno manj človeškosti. Človek brez človeškosti... Saj te kar srh spreleti. In materijalizem. Ja. Jaz ga razumem kot (popolnoma zgrešen) pogled na svet, ki smatra, da je zadnje bistvo vsega kar je materija in meni, da je moč najti zadnje razlage za vse kar je v materiji. Pogled na človeka in svet, ki mu je usojeno, da s svojega stališča niti materije same ne more razložiti in dejansko razumeti. Pogled na človeka, ki reducira človeka na njegov fizični, materijalen del in dela zato vsepovsod katastrofalne, nepopravljive napake. Pa naj bo to v vzgoji, izobraževanju, zdravstvu ali upravljanju družbe. Eden od rezultatov tega razvoja in takega pogleda na svet je bil eksces, ki se j zgodil v Kočevju. Tako se ustvarja svet, ki objektivno ni in ne more biti dober. In te sile, ki jih omenjam. Sile, ki se trudijo obrniti razvoj človeštva v negativno smer? Ja kje pa so te sile? Ne mislim, da so to kakšni zamaskirani lopovi, ki se potikajo po nočnih ulicah... Te negativne sile so v vsakem od nas. Tako negativne kot pozitivne. Vprašanje je samo, koliko prostora odstopamo, v sebi, za delovanje tem negativnim silam. To niso nikakršne teoretične debate. (Z moje strani!) Gre za povsem praktične vprašanje. Kaj lahko storim kot človek in oče? Tukaj in zdaj in vsak dan! In ogromno je tega kar lahko storim.

Alveo je zeliščni preparat, narejen na bazi vodnih izvlečkov iz 24. različnih zelišč. Njegov nadvse pozitiven učinek je rezultat sinergije njegovih sestavnih delov. Po trditvah proizvajalca in sodeč po opravljenih raziskavah je delovanje Alvea moč opazovati na štirih različnih stopnjah: Alveo pomaga organizmu, da se znebi škodljivih, tudi strupenih snovi. Detoksikacija. Izboljša se izločanje blata in urina. Vpliva na postopno izločanje usedlin, ki se nabirajo v ožilju. Preventiva proti poapnenju žil in problemom s krvnim pritiskom. Revitalizacija in remineralizacija. Oskrba organizma s potrebnimi vitamini in minerali rastlinskega izvora v optimalnem razmerju. Oskrba organizma z gradbenim materialom za 22 esencialnih aminokislin. Stimulacija jeter za povečano proizvodnjo naravnegam človeku lastnega encima Q10. Rahlo pomirjevalni in hkrati antidepresivni učinki, kar se doseže postopno in na daljši rok. Izboljšanje sposobnoti imunskega sistema. Povečanje vitalne energije. Bistveno izboljšanje počutja. Da bi lahko ocenili delonje Alvea je potrebno vsakodnevno uživanje Alvea najmanj 3 mesece. Toliko o trditvah proizvajalca in opravljenih raziskavah. Kako pa je v praksi? Čisto konkretno? Medtem je v Sloveniji že kar nekaj ljudi, ki redno pijejo Alveo. To temo sem si zamislil predvsem kot izmenjavo izkušenj tistih, ki Alveo pijejo. Koliko časa ga pijete? Kakšne so vaše izkušnje. Kako se kaže njegovo delovanje?

Saj se tudi jaz strinjam s tabo, pikica. Samo, jaz pač mislim, da otroci niso odgovorni za svet v katerem živijo, mi starši pa smo. Pišeš o gumi tvistu in o med dvema ognjema. Saj to je pa res že fenomen. Kdaj si videla na zadnje otroke, ki se igrajo gumi tvist? Jaz že zelo dolgo ne. Zakaj? Bi mogoče kazalo preveriti hipotezo, da otroci dandanes "nimaji več časa" za take igre, ker visijo pred TV ali pred računalnikom? In čisto prav imaš, ko govoriš, da človek (tudi otrok ali še prav posebaj otrok) nekje v sebi ve kaj je prav in kaj ni. Jaz bi rekel, da človek naj bi vedel kaj je prav in kaj ne. Pa ne ve več. Oziroma ne ve več vsak. Trdim celo, da je tendenca tega vedenja v upadanju. Trdim tudi, da pač obstajajo sile, ki se trudijo obrniti razvoj človeštva v negativno smer. Dela se na tem, da se vedenje o tem kar je prav in kaj ni prav najprej zrelativizira, potem pa popolnoma zamegli. Saj je vedno več ljudi, ki dejansko ne vedo več kaj je prav in kaj ni prav. In to gre zelo globoko. Do temeljnih vrednot. Dodatni problem je, da je eno: Imeti moč duše, ki lahko razsodi kaj je v določenem trenutku prav in kaj ni prav. Drugo pa je: Imeti moč duše, ki zmore storiti, kar ve da je prav, oziroma opustiti, kar ve da ni prav. S primerno vzgojo se lahko obe moči človeške duše krepita, z napačno vzgoju se ju lahko manipulira. Saj jaz nočem rečt, da je obstajala neka železna nuja, da so ti kočevski otroci morali ravnati kot so. Tega sploh ne mislim. Samo ta dogodek pač nedvoumno kaže, da so odrasli zatajili. Na celi črti! In najbolj katastrofalna reakcija, ki si jo lahko privoščimo, bi bila ta, da se z gnusom v očeh obrnemo stran od teh otrok. Čisto nekaj drugega rabijo. Da se nekdo začne resno zanimati zanje.

Ja saj. Recimo, pred kratkim smo imeli tukaj eno precej žolčno debato o cepljenju. In sem tam zapisal, da je zame že samo dejstvo, da vem kako se cepiva "proizvajajo" vzrok, ki je zame dovolj, da cepljenja kot taka odklanjam. In tudi tukaj nam skušajo zagovorniki cepljenja sugerirati, da to pa res ni nič tako hudega. Saj da je čisto malo opičjih beljakovin, ki jih vbrizgajo otročku v telo. Pa so potem izumili, kot pri Orwelu, novi izraz, da bi se slišalo bolj nevtralno. "beljakovinski ovoj". Drugače, pa če mislim, da se je z otroci treba ukvarjati, potem ne mislim, da je treba kar nekaj animirati itd.. Enostavno je za majhnega otroka dovolj in najlepše, če me lahko glada pri kakšnem konkretnem delu in mu omogočim, da tudi sam sodeluje pri tem delu. Me posnema. Pa kaj je lepšega kot gledati našega tamalega kako hlača za mano po vrtu, ko zalivam, še s svojo kantico, pa tudi zaliva kakšno rožco v travi ali kakšen plevelček ali pač enostavno potko, ker se tam najlepše vidi kako voda teče. Leta 2005 je v temi, ki jo je takrat oprla pikica, poročala na tem forumu neka ženska o svojih prvih spominih, ki segajo neverjetno daleč. In če beremo take stvari. To so totalno poučne zadeve. Potem se tudi lahko začnemo zavedati svoje odgovornosti. In seveda, potem, ko so večji, nas rabijo še drugače in drugje. Samo vprašanje je ali nas tam, kjer bi nas rabili, tudi dejansko nejdejo.

Saj jaz nisem niti trdil, niti mislil, da take risanke itd. pri vsakem ki jih gleda nujno morajo povzročiti reakcijo kot se je zgodila v Kočevju. Trdim pa, da se s takimi risankami itd, dela skoraj nepopravljiva škoda človeški duši. Kako, kje in kdaj bodo se posledice te škode manifestirale navzven, je pa seveda čisto drugo vprašanje. Risanke v katerih se bagatelizira nasilje so škodljive. kako in kdaj se bo ta škoda izrazila je nekaj drugega. Isto velja za stripe in še v prav posebni meri za računalniške igrice. Dogodki, kot so bili v Kočevju bi morali biti razumljeni od vsakega starša posebaj kot alarm najvišje stopnje! Namesto, da začnemo razpravljati ali so risanke res tako škodljive ali ne, bi se morali vprašati koliko časa posvetimo dnevno svojim otrokom. Koliko občutka mu posredujemo, da nas zares zanimajo njegova doživetja in čustva? Koliko komunikacije med mano in otrokom sploh poteka ne da bi v ozadju tekel vsaj eden od medijev? Pa naj je to otrokova računalniška igrica, ali moj super zanimivi film, ki je pač glih zdaj na TV itd., itd.. In nazadnje še k računalniškim igricam. Veliko tega je koncipirano prav z namenom, da se v človekovi podzavesti niža prag zavore, ki človeku prepričuje, da bi prizadel bolečino drugemu človeku, sploh drugemu živemu bitju. Te stvari so dodobra opisane v strokovni literaturi. Samo meni se zdi, da je nekaterim ljubše, da je vsaj mir, pa tudi če je mir zato, ker je otrok ravno zatopljen v kakšno od računalniških igric. Ta mir potem seveda mi, starši lahko koristimo za vnete razprave o vzgoji otrok preko interneta. Žalostni dogodki v Kočevju so opomin vsem staršem. Otroci, akterji tega mučenja, so žrtev in žalosten rezultat popolne nesposobnosti ali, kar je še hujše, popolne nezainteresiranosti tistih, ki jih vzgajajo. Osnovno vprašanje, ki naj si ga kar vsak sam zastavi, je: Koliko svojega časa mi uspe zares 100% posvetiti mojemu otroku. In nekaj takih resno opravljenih inventur v svoji duši lahko spremeni svet na bolje veliko bolj kot tisoče diskusij tukaj, o tem, ali so risanke res tako nevarne ali niso itd., itd.. Pika pikica. Nekoč so objestni fantje, deset jih je bilo. Imeli nek žur na bregu reke Mure. Pa so, kot se spodobi, tudi nekoliko globlje pogledali v kozarec. Na koncu pa niso več vedeli kaj bi še naredili, kako potešiti prebujeno objestnost. Pa so rekli: Bomo jo preplavali, to Muro. In so skočili, vseh deset v hladno, deročo reko. Na drugo stran je priplaval eden sam. Drugih devet ni videl nikoli nihče več. Ne v naših krajih, ne kje drugje. Starši so žalovali... Nekdo je pripomnil, da ni dobro pijan skakati v deročo reko Muro. Pa pravi mladec, ki jo je edini preplaval in preživel: "Ah, saj to pa ni nič takega! Tudi jaz sem skočil vanjo in jo preplaval in sem tukaj živ in zdrav!" Pikica, če nauka te zgodbe ne razumeš, te vabim enkrat na sprehod ob naši Muri. In če znaš zares zelo dobro plavati, lahko plavava z reko en del poti. Potem boš nauk te zgodbe zagotovo razumela. Do takrat pa se pač pušča odprto vprašanje: Lahko izhaja iz te zgodbe, da je priporočljivo skakati pijan v reko Muro? lp

Ja kako? Res, kako? Poglej zgoraj moja vprašanja. Tako.

Grozno, kar se je zgodilo. Samo, tudi en del reakcij tukaj se mi zdi grozen. Kaj smo v Texasu ali kaj? Samo tega še manjka, da bi nekdo kat naravnost zahteval smrtno kazen za te mulce! Da se družba s tem (kao) opere. Tukaj citiram en tak primerek: Jaz pa ob tem dogodku najprej pomislim na te otroke. Ubogi otroci! Kaj jim je bilo treba tega? Da so si kaj takega naprtili na svoje duše! Zdaj pa poglejmo risanke, ki jih gledajo ti otroci! Zdaj pa malo prelistajmo stripe, ki jih berejo! Zdaj pa si malo poglejmo računalniške igrice s katerimi se igrajo! Zdaj pa si malo poglejmo starše teh otrok- kolikokrat so bili otroku zares pripravljeni prisluhniti. Tukaj in zdaj, 100% in brezpogojno? In kolikokrat so se nervirali, ker jim je šlo na živce, da je njihov otrok pač otrok. In potem naj si vsak od nas malo pogleda s čim in kako se igra njegov otrok! In naj se vpraša- vsak- koliko minut na dan posvetim svojemu otroku. Koliko? Štejejo samo tiste minute v katerih sem z vso svojo individualnostjo prisoten. Minute v katerih me zanima kaj in kako doživlja moj otrok, ne pa zgolj minute v katerih me zanima zgolj kako moj otrok funkcionira. In ko smo to lepo postorili, bo med nami morebiti tudi kdo, ki bo olajšano dahnil: Hvala bogu, da moj tega (še) ne počne! Kaj pa če bi vse skupaj morali razumeti kot nek signal? Kot nek obupan klic na pomoč: Kaj moram storiti, da bo me kdo sploh opazil, zaznal? Ja! Dajmo, pogledat, vsak zase: s čim in kako se igrajo naši otroci!

Kukica, mislim, da imaš popolnoma prav. Hoditi k dermatologu zaradi neurodermitisa, pomeni, da se vzroka bolezni ne razume. Si iz Ljubljane? V drugi polovici Julija (ali pozneje) se lahko srečava. Imam dva predloga zate kako si lahko z veliko verjetnostjo odpraviš neurodermitis.

Očitno nisi poskusila z Alveom. Alveo je vodni izvleček iz 24 različnih zelišč. Že po nekaj tednih rednega uživanja Alvea, opažajo ljudje, ki pijejo Alveo in redno urinirajo v kozarec, v tem kozarcu usedlino. Ta usedlina je vidna dokler se kamni popolnoma ne izločijo.

Jaz sem imel seneni nahod več kot 30 let. Za blaženje simptomov: Naravni med skupaj s satjem, povsem tako kot je bil vzet iz čebelnjaka- torej skupaj z voskom in vsem drugim. Kolikor bližje tvojemu domu so se pasle čebele, toliko bolje. Vzameš zjutraj preden greš iz hiše 1/2 čajne žličke in zadržuješ v ustih tako dolgo kot se le da. Z voskom ravnaš pač podobno kot z žvečilnim gumijem, le da ga na koncu ne izpljuneš. To je zgolj za lajšanje simptomov. Svoj seneni nahod sem si pa pozdravil z rastlinskim izvlečkom Alveo. V začetku oktobra 2005 sem začel piti Alveo. 1x30ml. Januarja sem povečal dozo za štiri mesece na 2x30ml. Sredi poletja 2006 mi je prišlo v zavest, da senenega nahoda nimam več, čeprav smo takrat živeli na deželi, sredi žitnih polj.

Melisa, öe imaš kakšno zvezo s tem studijem. Pa tudi sicer. Morda ti lahko poveš zakaj je ta kozmetika v Sloveniji tako pretirano draga. Zakaj morajo razni preparati stati dvojno?

No ja. To pa ne bo povsem držalo. Kolikor vem je tako, da zaposleni plačujejo nek prispevek za primer brezposelnosti. S tem se zavarujejo za primer brezposelnosti. Vsaj v Nemčiji ali švici je to popolnoma jasno. Nadomestilo za primer brezposelnosti tam ni nikakršna miloščina države in sploh nič podarjenega, pač pa nekaj kar si je človek pridobil s plačevanjem prispevkov v zavarovalne sklade za primer brezposelnosti. Ne morem si predstavljati, da stvar ne bi pri nas tekla po enakem principu. Kljub temu pa je res, da se vsak brezposelni v principu lahko reši iz (mnogokrat pretesnega) objema zavoda za zaposlovanje, če to res želi. Tudi vsak zaposleni se lahko reši svojega suženjstva, če mu je le ti zares neprijetno. Dovolj neprijetno, da lahko vzpodbudi njegovo ustvarjalno energijo za iskanje novih, drugih možnosti.

Ah kje pa. Nikakršnih Evrov se ne pošilja nikomur. Kje pa! Če te res zanima, se mi javi na OS. Dogovoriva se lahko za osebno srečanje, Nišesar, razen nekaj časa, dobre volje in iznajdljivosti, ni treba investirati. Osebno ti razložim kako stvar deluje in ti pomagam tako dolgo dokler stvari samostojno povsem ne obvladaš.

Ja grozno je vse to! In vendar- tam kjer je volja, je tudi pot... Tudi če ti vse ne financirajo starši, tudi če si mati samohranilka, tudi če prejemaš socijalno pomoč, tudi če ti rečejo na zavodu... Če hočeš, ti pokažem pot, ki te lahko popelje ven iz tega suženjstva. Pogoj? Samo eden! Da se res rajši osvobodiš suženjstva, četudi te bo to stalo možnosti, da se zgovarjaš pred samo sabo (saj ne pravim da se, ker te ne poznam!), da ne živiš tako kot bi rada zaradi zavoda, zaradi. zaradi... Resno mislim. Če želiš, ti pokažem kako to gre.

Jaz nisem mogel gledati oddaje, pa sem si potem ogledal posnetek na spletu. Super se mi je zdelo gledati oddajo, ki jo je vodila zares dobro pripravljena novinarka. Videlo se je da ve za kaj gre in ni samo kimala. Pa tisto, ko je vprašala za znanstvene dokaze, za raziskave, ki potrjujejo, da je cepljenje res koristno... Pa ji nobena od doktorc ni znala nič pametnega odgovoriti. In zanimivo je bilo, kako je Kreigherjeva na koncu oddaje, dobesedno zadnjo minuto zvito izkoristila dejstvo, da ji nihče več ne bo mogel odgovoriti. Pa ti pride na vsem lepem, da obstajajo raziskave, ki naj bi dokazovale, da cepljenja ne povzročajo avtizma itd.. Me prav zanima, če ji kdo nasede na take izjave. Kje pa ima te raziskave? Kje so bile objavljene? S kakšno metodologijo so jih izvajali? Kdo je bil naročnik teh raziskav? Če dejansko sploh obstajajo... Mystica, tako boleča kot je bila tvoja izkušnja... Dobesedno! Nikar se ne pusti strašiti pred otroškimi bolezni. To kar povzročijo cepljenja na celih generacijah je veliko bolj strašno. Pa še nepopravljivo. Samo, ker to delajo pač na (skoraj) celi popukaciji, smo začeli verjeti, da je to kar povzročajo cepljenja- normalno.

Jaz pa k vsemu skupaj želim pripomniti samo to, Da je tako Hauschka kozmetika, kot tista od Welede v Sloveniji tudi do dvakrat dražja kot v Avstriji ali Nemčiji.

Tukaj je pa po moje bistvo zadeve! To vso nesnago selijo k nam, ker je pri njih vedno manj ljudi, ki bi kaj takega hoteli. Da sploh ne govorimo o tem, kako te ogromne pločevinašte škatle, ki naj bi bile trgovine, kazijo pokrajino.

http://www.svarun.org/Chaitow-22strani.pdf Tukaj predogled knjige, ki končno tudi v slovenskem jeziku pojasnjuje nesmiselnost cepljenja.