nimbus

ti je tolk naložila, da je še podzavest presodla, da se je vseen bolš zbudit. js sem pa sanju, da sem imel izpit iz fizike in da sem ful cajta vložu v to in sem se vse nauču, a glej ga zlomka, ko pridem a faks se podim po hodnikih in ne najdem taprave predavalnice. ura pa dela TIK-TAK

Rad bi imel rad, da bi imel rad, da bi imel rad. Trenutek... Daj mi od tamle eno cigareto, iz zavojčka na vrhu nočne omarice. Nadaljuj... Govoril si, da se je v razvoju metafizike od Kanta do Hegla nekaj izgubilo. Absolutno se strinjam. Resnično sem te poslušal. Nondum amabam et amare amabam. Kako nekaj nenavadnega so te povezave idej! Utrujen sem od razmišljanja, da čutim nekaj drugega. Hvala. Daj, da prižgem. Nadaljuj. Hegel... P.S. Pessoa je bil kantovec.

človekov način eksistiranja je umiranje . . . in to je veselo oznanilo.

to, da smo slovenci nori na himalajo, je normalno. sej imamo alpe. čudno bi bilo, če bi bili na hribe nori prebivalci kakšne dominikanske republike. in to, da je nekaj ekstremno oz. se imenuje šport oz. koliko zlatih cepinov in nagrad kdo dobi... mogoče je to nekomu pomembno, vendar mi humar ni dal takšnega filinga. in kaj sploh je normalno. da pri dvajsetih začneš razmišljat kako boš lepo plačveal davke in si komaj prigaral nekakšno improvizirano penzijo pri 65-tih to je vse prej sprevženo, divergentno in utopično razmišljanje v vseh možnih svetovih. pa naj bo svet sestavljen iz same skale ali pa imaginaren privid v naši zavesti. tu ni za debatirat. humarja so klicale gore. in to se nas v bistvu ne tiče. ker za nas je glavno vprašanje kam NAS kličejo osameljni volkovi.

tesnobo je še najbolje sprejet, ker je to temeljno človekovo čutenje sveta. kaj je svet ne vemo. vemo pa, da ima le človek svet, ker v tem smislu tudi samo človek eksistira. in proti temu eksistencialu se je neumno boriti. sploh pa s kakšnimi tableti in odvisnostmi. ti nam samo spreminjajo svet in že to je nek posreden dokaz, da je svet kot tak fikcija. največja tolažba je mogoče ta, da ni človeka brez tesnobe (seveda, če izvzamem statistično maginalne pozicije).

minnie ko že govorimo o starosti ko smo v sebi mladi.... *** Odložil sem masko in sem se videl v ogledalu... Bil sem otrok izpred mnogih let... Nič se nisem spremenil... In to je prednost tega, da znaš sneti masko. Vedno si otrok, preteklost, ki ostaja, otrok. Odložil sem masko in sem si jo dal nazaj. Tako je bolje. Tako sem maska. In vrnem se v normalnost kot na končno postajo. F.P. Torej, dokler smo normalni smo vedno že (še) . . . mrtvi. Živeli mrtveci x!x

sveda lahko evo, še ena kratka... Moja lastna čustva so stvari, ki se mi zgodijo. F.P.

Zakaj sem pozabil, kdo sem bil, ko sem bil otrok? Zakaj se ne spomni ta, ki sem bil takrat jaz? Zakaj ni nobene podobnosti med tem, ki sem, in tem, ki sem bil? Otrok, ki sem bil - je umrl ali živi? Sem drug? Vidim v sebi živeti drugega? Življenje, ki je v meni preteklo - v kaj je preteklo? Je bilo v meni več zaporednih duš ali ena sama nezavedna bit? Fernando Pessoa

sam to ni glih fajn. če ti reče, da si lepa je to ok. lepota vselej in to vedno tudi mine. in imaš še šanse. če ti pa govori o karakterju je pa jeba. ta te spremlja prav do groba.

Fernando Pessoa v zbirki Psihotipija objavi kratek esej z naslovom bankir anarhist. ne da bi se strinjal, so pa dobro razviti argumenti za bankirje.

matrica je res fantastičen film. se pa sama ideja izčrpa v prvem delu, ki bi se, če ne bi razmišljali trženjsko, tudi moral končati kot celovečerec z morganom freemanom kot bogom na koncu. ideja je pa vsečloveška, ki nas spremlja še iz antičnih časov. o resničnih stvareh odločajo posamezniki - junaki, ki so odvisni in zakleti od prerokb, ki se po nujnici tudi vedno uresničijo, ne glede na naša osebna, majhna stremljenja in se ne uresničijo le takrat, kadar ne razumemo kaj točno pomenijo. drugi in tretji del sta bila posneta za praznejnje denarnic in je poudarek na posebnih efektih in podobnih jajcah. mene osebno je pa vedno zanimalo, tam v prvem delu matrice, ko so za izstop iz matrice potrebovali telefon... no, me je zanimalo, če bi to delovalo tudi z analognim telefonskim priključkom.

veš kaj je full vredno full je vredno to, da ugotavljam, da so ljudje po večini reveži, največji reveži so pa ravno tisti, ki ti dajejo zgled kako živet. in vrednost v tej ugotovitvi je v tem, da si potem človek malo bolj upa biti tisto kar pač je in ne nek povprečen družbeni konstrukt. poleg tega, da stremiš raje k dobremu kot slabemu, čistemu kot umazanemu itd. karkoli že te sodbe pomenijo. he, he. fajn da si navdušena in uživaš. žižek bi reku, da uživaš v svojem simptomu. to je itak bistvo športa. in če plezaš (kakšno) 6b bi te mogu v rit gledat. zato sem te tut vprašu, da mam mal primerjave. ker ta frend je ful zagnan. dost trenirajo in vsak vikend ob lepem vremenu v skale. me je že vabil zraven ampak hvala bogi sem imeu vedno plane z biciklom. raj ne grem ke gor. si bom pa nabavu enkrat opremo za turno smuko. to je pa po moje bomba. najprej se zgonš, da prideš gor, potem pa užvaš na spustu. ker ta obična smučišča se mi zdijo čedali bolj mim. u glavnem, fajn bot aeval. pa res. RIP. 30 oktober. ta pa je preživel enih svojih učencev.

slovenski pomen je "človek obrača, bog obrne". že tu se vidi napredek nemškega razsvetljesnkega duha. pri slovenskem pregovoru je poudarek na fizičnem delu, tj. človek nekaj hoče naredit a to na koncu naredi vedno nekdo drug. pri nemški varijanti gre pa za razmišljanje oz. refleksijo. človek razmišlja, bog pa upravlja. kaj ti je treba delati, tega pač ne vem. vem pa, da ničesar v bistvu ne moreš upravičit. tudi ni nujno, da je vnaprej določeno pa lahko še vseeno velja, da je čisto vseen kaj delaš/storiš. to je za razsvetljensko pamet neprebavljivo. morala je družbeni konstrukt v katerm se giba upravičenje/neupravičenje, razlaga, motivacija itd.

ja, trenutno se res mal ukvarjam s plezanjem . . . s plezanjem z družbenega dna. ti pa še vedno navdušena plezalka kolk prelezeš zdej. en moj frend pravi, da pleza 6c. bi mu lahka sledila

roke mam do kolen, noge pa prav do tal. glavo pa prazno. to je popolna meditacija.

predno pa pridemo do boga se pa lahko poslužimo diktature uma kot lestve, ki nam pomaga, da se dvignemo nad neposredno pojavno doživeto in ki jo prav tako pustimo za seboj kot izrabljeno sredstvo, ko je čas za to.

leibniz je imeu u mislih bolj švarcvald.

sej si jih že spremenila. pa še jih boš. ampak bo rezultat isti. vzročna relacija ne deluje tako preprosto kot si jo mi predstavljamo. zato je v nekem smislu vseeno kaj storiš. nemci imajo fajn pregovor... Der Mensch denkt und der Gott lenkt. jaz bi tut marsikaj spremenu. ampak se zavedam, da bi se v končni fazi nahajal v prav isti eksistencialni krizi, kot se nahajam že od prevzema identitete. tko, da tista varijanta "o, da bi imeu vsaj 100e več na mesc", je iluzija.

to ni res. lahko podstavi špegu. svetlobna hitrost je končna hitrost. če ima reflekse stare mame sam proporcionalno poveča razdaljo med špegloma. svetloba iz sonca recimo potrebuje cca. 8 min da pride na zemljo. ergo, če si nasprotipostaviš dva špegla z razdaljo ene astronomske enote imaš cca. osem minut časa da ga podstaviš. torej, svetloba bi se odbijala pri 100% in v vakuumu v nedogled. teoretično. energija bi bila sharnjena v obliki elektromagnetnega valovanja. vendar svet pojavnosti ni popoln svet, kar lepo pokaže že platon. špeglov s 100% odbojem ni in popolnega vakuuma verjetno tut ne. vsaj na vsake par eonov prleti vmes kakšen atomček in pol s preskokom elektronov v valenčnih lupinah absorbira fotone in se spremeni energija. tko, da ne vidim panike, zakaj tega ne bi nardil. pa ne samo to. to ujeto svetlobo bi lahko ujel v smislu fotografije in bi se tako shranjevalo podatke. al pa karkol. svetloba je najsublimnejša, človeku čutno še dostopna energija. zato postavi platon sonce kot najvišje dobro.

leibniz pravi, da je to najboljši možni svet. torej, verjetno obstajajo še boljši svetovi a so na tej strani črnih lukenj nemožni. in kar se "dobrosti" (dobrega in zla) sveta tiče, je to antropomofrna kategorija. ni dobrega kot takega, če nismo ravno platonisti. tudi sonce, kot največje dobro oz. dobro kot vrhovna ideja je v tem smislu počlovečena. kategorije leibnizovega sveta (monade) grejo pa prek načela po katerem ocenjuje človek dobroto in zlo, torej gredo prek načela ugodja. moramo se zavedati, da je bil leibniz matematik in je kot slednji imel visoko sposobnost abstraktnega mišljenja. zato me nasploh čudi, da je uporabil ta izraz - "boljšost" sveta. ta svet enostavno JE. zdej, kakšen je, je pa odvisno predvsem od nas. kar pa še ne pomeni, da je odvisen od nas. hodimo po zelo tanki meji prepada, ki se kliče eksistenca. če gledaš preveč naprej, padeš. če ga gledaš preveč nazaj, prav tako. it's a thin red line.

problem je, če se na javnem wc-ju usedeš še preden preveriš ali sploh je not rola al ne. je pa tvoja želja zanimiva. redko srečam žensko s bolj stoično držo.

zdej k je recesija, se vid, da majo tut kapitalisti preveč cajta, pa po forumih neumnosti pišejo.

enkrat sem prebrau celo eno njegovo knjigo. šlo je za to, da smo kao naseljenci nekih vesoljcev. ampak v tem sploh ni problem. itak je možnosti neskončno. lahko, da je naš svet narisu baltazar in zdaj je tu. tko, da kar se tega tiče itak nihče ne ve od kje smo, obstajajo pa varijante in to je ok. kar pa mene bolj zanima je pa medsebojno razmerje stvari, svetov itd. če že neki svet, zakaj recimo ravno najboljši svet. na to odgovori leibniz recimo. icke pa govori od kje ta svet in ne zakaj. ker, če verjamemo evolucionistom, big bangu ali pa da ta svet stoji na velikem želvjem oklepu, se za nas sam svet ne spremeni. sej smo tut žalostni ko pada dež pa dobro vemo, da nad oblaki sije sonce. gre se za eksistencial oz. način bivanja bivajočega. in to bivajoče vedno že je...

ko smo že ravno pri delu: vam moram priznat, da sem izgubil voljo do dela. poštenemu najditelju sporočam . . . naj jo obdrži.

to ni teorija zarote. če bi bili ekonomisti in pravniki sposobni razmišljanja in intelektualnega napora, ki ga vsakršna zarota zahteva v smislu vložene energije, potem bi se že apriori povzdignili na red diskurza, ki takšen način razmišljanja in delovanja zavrača. povedano tebi razumljivo: ugrizel bi se v svoj lastni rep in ne bi samo ugotovil, da je slasten in kosmat, temveč da tudi in predvsem boli. zato se diskurz ekonomije in prava odvija na zelo nizkem, zelo blizu živalskem, libidinalnem diskurzu. v tem oziru je glavni motor nagon in ne razum. ampak jaz ti tega z nobenimi besedami ne morem povedat saj najina svetova enostavno ne premoreta niti najmanjšega preseka (če izvzamem dejstvo, da oba ščijeva stoje in še par podobnih malenkosti). in tako je verjetno tudi prav. vsakemu svoje po univerzalnem zakonu interdisciplinarnega delovanja bivajočega kot bivajočega.