nimbus

biografije filozofov so precej dolgočasne. povečini jih lahko razdelimo v tri glavne dele: 1. se je rodil 2. je razmišljal 3. je umru pravo veselje dobimo, če se ustavimo pri točki dve. to mi je prišlo na misel ob ogledu tegale dokumentarca.

nietzsche je meu čist prou: treba je poboljšat poboljševalce.

none taken. but you're wrong man, I am a junkie.

ja sej js se tut spomnem pornyja ko je enkrat nalimu gor sliko zgoraj brez. od tu gladiator. u glavnem... midva s pornyjem trgava gate

hehe, prav tista pregreha mi je čokolada in sladkarije. temu se ne morem upret. če se sam spomnem baklav. onih tapravih. ko sem zasadil not zobe se mi je slina kar usula v usta, vsa koncentracija usmerjena v sprejemanje občutka sladkobe. pa tega nikol ni dovolj. ne v količin ne v sladkosti. takrat mi je vseen. zenice se razširjo, serotin preplavi možgane. zlati šus. če reče ne vem kolko evrov za kilo... ma, nema problema. sam morm rečt, da se zavedam te svoje grešnosti in skušam bit bolj skromen. zadnje čase hodim brez večerje spat in nasploh skušam jesti čim manj. tudi če grem kam jest imam raje nekaj malega pa to bolj okusnega ali pa kaj eksperimentiranja (afnanja) kot pa tisto pol kile krvavic, zelje, krompir in gremo na polno. prenažiranja ne maram. to kaže na šibkost. je pa res, da dajemo ljudje velik pomen hrani. nonstop jemo. takrat ko ne jemo pa razmišljamo o tem kaj bomo jedli. hrana, seks, oblast. obstaja celo ena knjiga, ki govori o tem, kako ženske z vzvodom palice in korenčka pri kuhanju (hrani) uporabljajo svoj superioren položaj zaradi specifičnega znanja (kuhanja). ljubezen gre skozi želodec, je rekel franc kalan.

prav... ti kar papci da boš velka in debela

“Človek niti samega sebe ne more spoznati v skladu s tem, kar je sam na sebi, ampak si je spoznavno dostopen zgolj kot pojav.” subjekt je sam sebi objekt. da bi samega sebe spoznal kot subjekt, se mora izgubiti. kant bi mogu it na ene par šnel-kurs tečajev meditacije.

ja, veš kako je pri kitajcih. mi evropejci smo imeli tisto nesrečno generacijo 68, ki so odrasli v novodobne managerje in japije. pri slovencih je najznačilnejši predstavnik gnilobe in trohnobe generacije 68 ravno bavčar. on je pisal marksistične traktate, se zavzemal za egalite in liberte, zdaj je pa en navaden drekec-pekec naloudan s kešam, da si z njim rit briše. kitajci so pa naredil svetlobni preskok. oni pa ne bodo šli po teh stopinjah počasnega prehajanja od raztrganih nogavic in umazanih ritk preko nekih včasih navideznih položajev moči in črnih mercedezov do bajnega posestva sredstev moči - kapitala. oni bojo preskočli vse vmesne faze. samo bojim se, da sredstvo moči ne bo več kapital. no, v grčiji so se mladim pridružili še sindikati in zahtevajo odstop vlade in predčasne volitve. anarhisti vseh dežel, v prve bojne vrste x!x proletarci v zaledju že pišemo politične deklaracije in traktate o svobodi. v bistvu smo postali družba ekstremov... človek se lahko odloča samo med dvema skrajnostma: ali u fajt na cesto ali pa u mir v klošter.

time

kaj si tole napisala. vsemu temule se izogibam ko hudič križa. to vse ti ješ? pa ti si nora. mislem... zdej ko je recesija, si bom povečini kuhu testenine, za omako bom dau pa olivno olje. za pit mam pa vodo iz pipe z okusom C-vitamina iz citronke.

jaz newtonu, navkljub omenjenemu navalu misli, ne zamerim siceršnje nevednosti. namreč... ob njegovi smrti je imeu kant komaj tri leta.

Uuuu gniloba, trohnenje, umiranje, apatija, destrukcija, padec, pojenjanje, razkroj, depresija, odklon, izstop, razvrednotenje, ugašanje, propad, razpuščanje, odtekanje, žalost, izničenje, prenehanje, odstopanje, razpad, anihilacija... izhod. Dane Zajc: UJETI VOLK Teči, teči, teči. Z žametnimi stopinjami. S prožnimi divjimi nogami. Teči tiho kot neslišni sivi duh, Teči po kletki, Po gnilem listju. Teči naprej. Teči nazaj. Z odprtim gobcem. Z rdečim jezikom. Teči kot siva senca, Siva tiha senca sovraštva, Siva senca prezira O kletki. Teči. Teči. Teči Tuliti, tuliti Divje in sovražno. Kje so svobodne volčje tolpe, Kje je krdelo sivih duhov, Ki plava v mleku mesečine Kot jadrna vražja čreda. Kje so mehki ovčji vratovi. O goltati sladko ovčjo kri. O tuliti. Tuliti. Zakaj si zatulil, volk, Kot da bi zatulila zemlja, Ki jo pritiska gora skal? Zakaj si zatulil, volk. Zakaj si zatulil, Kot da bi imel zadrte v goltanec Dolge črne trne?

kakšna nevljudnost a ne. pa dobro vidi, da mam platona za avatar.

ma, da bi biu strelec se pri priči zakopljem dva metra pod zemljo (zdej kažem jezik pornyju )

ja sej. sam se morš popravt in napisat... "če pogledam za nazaj svoje propadle simpatije." pol si lahka pa hororskop zataknemo za ušesa. sam ena beseda in čisto drugačen sklep

js sem pa prebrau "kaj storiti, če ji ne pride" heh, eno velko čokolado in dva šopka rožic, pa ma da je mir za kakšen teden. ok, v resnic spremljam kravale v grčiji. odkar sem prebral "dva koncepta svobode" od Berlina, se v bistvu ne zazvemam za nasilno demonstriranje nesoglasja oz. prevzema oblasti, recimo. vsak takšen moment sam po sebi proizvaja nove in nove tirane. tudi nenasilnost v bistvu, vsaj iz izkušenj in gledano na neki srednji rok, ne prinese želenih rezultatov. tibetanci bodo recimo pisali prošnje za neodvisnost še v četrto tisočletje. je pa to pomembno, s tem se stvar ne pozabi in ne zastari. ampak, kaj hočem rečt. jaz si ne predstavljam slovenceljev, da bi tako pogumno odreagirali, če bi na zvezda parku v lj policist ustrelil mladoletnega demonstranta. enostavno si tega ne predstavljam. prišlo bi nekaj deset skvotarjev in to je to. pri grkih pa ne. grki so pa norci. se spomnim pred parem mescem sem biu dol in grem v kolesarsko trgovino po flike, ker sem nonstop meu probleme in mi jih je že zmanjkalo. pa je bil tko bolj marginaliziran servis. ni bla frensi-densi trgovina, ampak vse naokol verige, zobniki, gešetli obešen pod stropi... men je bla zlo všeč. no, in debatiram z modelom, ki je bil precej visok in prijazen in se vse zmenva, medtem ko mi uleti zraven neki manjši in močnejši grk in začne ropotati zraven. s kje sem, kam grem itd. in mu rečem, da nameravam čez makedonijo v albanijo do dubrovnika, je kar popenu. NO, NO MACEDONIA. MACEDONIA IS HERE. to popizdiš. se je spremenu v sekundi za miljon stopinj in to mi čist nič ni blo všeč, zato mu zabrusim nazaj, da mene boli do tokia, kaj si on misli o makedoniji in da je on mene spraševau in ne jaz njega. no, pol se je mal ohladu in smo debatiral naprej. sam oni tko reagirajo. mislem, če slovenc tko reagira je to že napoved za boj do zadnjega diha. oni pa tko funkcionirajo 24/7. pred leti so imel podobne izpade v parizu... tudi zaradi uboja mladoletnika. predvidevam, da bo takšnih izpadov še precej. problem je le v tem, da ne vem čisto dobro kako naj se ob tem počutim. je vse nekako vmes.... ko ona bitter-sweat omaka pri kitajcih. kaj bo šele, ko bodo oni začeli demonstrirat

ok, se bom spomnu tega takoj zjutraj, ko primem za lopato. sej bo...

ja, na žalost. na tarasa sem naletu dans, ko sem buklo (dec-jan) brau. in ga mal poguglam in vidim, da ga ni več. RIP junija je šla ta novica čisto mimo mene. če bi umru en petnajstrazredni politik bi pa ziher zvedu. ja, tko kot si napisu.

sicer staro, ampak vredno branja da noute vse možganske patrone za salonarje požgal

The reasonable man adapts himself to the world, the unreasonable one persist in trying to adapt the world to himself. Therefore, all progress depends on unreasonable man. G.B. Shaw

pa to sploh ni paradoks. john nash, oni tip iz onega filma "the beautiful mind", je razvil matematični model, ki se kliče "the game theory". na kratko... ko vsak posameznik maksimira svojo lastno/osebno korist, je skupna totalna korist v p*zdi. torej, tisto kar je za tebe zdrava pamet, je mogoče malo manj za naju oba skupaj in popolnoma največja absolutna bedarija z vidika človeštva kot takega. vuala lite felge pa blont babnce... to je zdrava pamet vaškega korenjaka. le kaj je to z vidika neskončnega univerzuma.

danes sem naredu pa dve stvari, ki jih že dolgo nisem. najprej sem se zjutraj zgodaj zbudu, pojedu zajtrk in šou na tek. da, organizirana gorska tekaška prireditev tu pri nas. se zrihtam, prijavim, se mal pomenmo s znanci kolesarji in nekaj tekači in hop u hrib. kaj je to delal z zajtrkom v želodcu. nikoli več ne jem prej. pa še proge nisem poznau. in ga začnemo grabit, ampak men je na sredin ratal tako slabo, da nisem vedel kaj naj naredim. k sreči je blo tolk pulza, da nisem mogu razmišljat, ker drugače bi se sigurno ustavu. in to kakšen klanec, en del čisto navpičen. bolj ko sem pritiskal, bolj se mi je vrtel, bolj mi je blo vseen kaj se nardi. u glavnem, na cilj sem nekak pršu, verjetno čisto zabuhel. res ne vem kaj je tem čudnim ljudem, da to počnejo. pa tuhtam, pol ko vzameš topel čaj v roke in rečeš par besed s sotrpini "kje je un zadnjič biu in to", čisto preprosto uživaš tam nekje sredi jase, brez obveznosti, s telesom ki se pobira od napora, takrat pač veš zakaj to počneš. če bi biu doma bi spiu ta deset kofe in ta tret aspirin in neki bi me glava bolela in ne bi točno vedu zakaj. no, popoldne sem naredu pa še eno stvar, ki je že dolgo nisem. spoznal sem namreč neko dekle. in to v krvi in mesu, dragi moji. in se mi ful fajn zdi, da sem lahka biu to kar sem in da je blo super. celo zelo veliko sem govoru. kar ne morem verjet samemu sebi. pa to bi razlagu kompletne traktate. tko, da... dobro je vedeti, da je nekje nekdo, ki razmišlja s svojo glavo in ni povprečen rezultat družbene moralnosti. pa luna nam še vedno sledi. tudi ona še ni obupala. in če ona ni obupala, le zakaj bi potem mi. tako, zdej grem pa spat. sem se tako najdu čokolade, da mi je kar slabo. (spet)

tale pa res paše zdele...

sem pogledal do dveh tretjin potem me je pa minilo potrpljenje. namreč, vseeno sem upal, da bo kaj govora o nemškem idealizmu tako so se pa samo potrdili sumi, da se gre za kognitivno videnje percepcije. btw. če vas to zanima je jutri ponovitev odlične oddaje na arte tv na to temo. prav vse eksperimente, ki jih opisuje ta tip so tam prikazani kako jih izvajajo na klinikah. v glavnem, nekaj sicer omenja kanta ampak problem teh nevroznanstvenikov je, da vedno končajo pri redukcionizmu ali pa čistemi fizikalizmu, kar je meni pogreb. ko da nimajo jajca oz. domišljije iti čez. če na temo sebstva niso omenjeni kant, fichte, schelling, relacija brahman - atman oz. budistični nič, potem je vseskupaj kmalu dolgočasno. ravno tisti pogoji, ki nam omogočajo spoznavanje so v fizikalizmu spoznani kot novo odritje. kot lepi novi svet... v resnici si pa lovimo svoj lasten rep. to je moje mnenje.

ma, lublano je treba na obvoznic zapret. basta, fjartik. od tam naprej pa povezave na štrom preko javno organiziranega prometa za djabe... poleg tega pa organizirati mrežo kolesarskih točk tako, da bi bla vsaj ena v radiju parih stotih m. tako bi vzeu bajk, se pelu kamor se morš pelat in ga pustil na cilju. to bi delovalo u nulo. zim sploh ni več, dež bo pa tut počas nehu padat. pa še mal se boste razgibal, dragi moji, in ne boste ždel v tistih plehastih škatlah skupaj z dišečo smrekco z okusom nagravžnega čigumija. vse se je za zment. varijant je miljon. ampak če zberete ravno tisto, ki pravi da se vsak pripelje na svoj cilj s pravo pravcato galejo in to samo zato, ker nima poštiman u glau, potem problema ne boste rešl, ampak nardil. kdajkoli smo še delal nove ceste in nova parkirišča, nikol niso zadostovala za dlje kot nekaj malega časa. te stvari same sebi kličejo po povpraševanju. zato je to spirala in je treba presekat gordijski vozel. pa ne mi jamrat o cajtu, ker jaz nisem vesoljna univerzalna uprava. je pa še druga varijanta. cene javnega prevoza pustit takšne kot so, cene avt. zavarovanja pa nabit v vesolje, cene novih avtov pa sploh davčno navit. ljudem, ki se pa recimo prevažajo z biciklom na delo, pa opravičit stroške zdr. zavarovanja. vse se da... sam stimulirat je treba. tko, da... mislem, le kdo bi zagovarjal gradnjo parkirne hiše. to je ja tako dolgočasno.