Boudika

V mislih sem imela odnos staršev do otrok. Nič drugega .

kakšen je vaš izgovor? Mene samo zanima, od kod ta ideja o izgovoru? Moram iskati izgovore, ker živim ? Je v tem kakšna krivda ?

Dam alanu in mayiti prav.

To je pa že drugo vprašanje. Mene pa zanima, kako reagirajo pristaši teorije o indigo otrocih na nasprotne teorije...

Te sanje me precej spominjajo na pogoste motive v mojih sanjah. V mojih je voda v vseh možnih oblikah. Včasih so poplavljena območja, ki jih moram preplavati - žal ni nikoli mostu. Kadar sanjam morje in morsko obalo, pa je to vedno ob starih, kamnitih mestih, skozi katera se sprehajam (pomen teh mest mi ni še čisto jasen). Voda je pri meni vedno povezana s preboji na čustvenem področju in s tem, koliko si upam soočiti z njimi.

Kako pa si lahko prepričan o tem, kaj misli 99% ljudi v neki skupini?

Milsim, da je to tisti pravi primer subtilnega vampirstva. Ja, kar primerna tema.

Podobe o pravem moškem ali pravi ženski nam bolj ali manj ponuja naša kultura. Tisti, ki so že v družini intenzivno socializirani s stereotipnimi vzorci o "mačo" moškem in pasivni ženski, jih težje presežejo. Zato se ne morem strinjati, da je fizična nasilnost moškega večinoma reakcija na psihično nasilnost ženske. Nekatere ženske so socializirane v podredljivost in pasivnost in se nasilnemu moškemu preprosto ne znajo upreti. Naučene so (tako kot moški), da je takšna vloga normalna in sprejemljiva. Seveda obstajajo tudi moški, ki so socializirani za vlogo žrtve in jih (lahko) maltretirajo tudi ženske. Se pa strinjam, da obstajajo tudi zveze, kjer oba partnerja razrešujeta probleme na agresiven način. Nobena vrsta nasilja ni značilna izključno za določen spol. Obstajajo tudi ženske, ki fizično in spolno maltretirajo družinske člane in poznam tudi veliko moških, ki znajo biti psihično še kako nasilni. O problemu psihičnega nasilja, ki ima enako uničujoče posledice kot fizično in spolno nasilje, se res premalo govori in njegove žrtve ga težko dokažejo. Tudi pravna zaščita na tem področju je nikakršna. Zagotovo pa ni psihično nasilje ekskluzivna domena žensk. Ne vem pa, zakaj v tem topicu otroci niso niti omenjeni. Odrasla ženska še lahko nekaj naredi zase, otrok je odvisen od drugih in največ pokasira v nasilni družini.

Mene svinganje spominja na naš potrošniški sistem. Stopiti na trg ponudbe in povpraševanja in si zagotoviti čim boljšo izbiro med ponujenimi izdelki.

Pripisovanje posebne vrednosti trpljenju kot tudi teorija o rojevanju nepopolnih otrok sta precej pogojena z našo krščansko kulturo. Trpljenje je smiselno, kadar je to cena za ohranitev osebne integritete, kadar se zanj svobodno odločimo ali kadar stopimo na pot ozaveščanja. Brez vsega tega je trpljenje samo destruktivna sila.

S tem se zelo, zelo strinjam. To vse pogostejše predalčkanje otrok po nekih kategorijah se mi zdi bolj izraz nespoštovanja njihove enkratnosti in neponovljivosti, kot pa pozitivni prispevek k njihovemu razvoju.

Mene je to govorjenje o trpljenju in otrocih spomnilo na nekaj drugega. Obstaja povezava med investiranjem v medčloveške odnose in občutenjem sreče/posledično tudi občutenjem trpljenja. Kulture, v katerih vzgajajo svoje otroke z ljubeznijo in kjer so pozitivni medčloveški odnosi pomembni, vzgajajo srečnejše in svobodnejše posameznike kot kulture, v katerih otroke zanemarjajo. Pri ljudeh, ki trpijo, so večinoma na delu nezadovoljene potrebe iz otroštva in tudi kasnejših obdobij. Otrok svojih potreb ne more zadovoljiti sam. Odvisen je od svojega okolja. In če je okolje neustrezno, se bo moral prebijati skozi trpljenje. Ne verjamem, da se ljudje (vsaj večina) svobodno odločajo za trpljenje.

Post? Po postu pa travo pa storže jest? :xx!:

To je problem naše kulture: svoboda ne more biti razlog za odtujenost in osamljenost. Naša kultura je zblojena in daleč od Boga (vključno s Cerkvijo kot institucijo) - to pomeni, da je v bistvu daleč od človeka.

Sem se peljala zadnjič mimo Spara, pa ni bilo sledu o kakšnem bojkotu. Vse polno. Bojkot, stavka, je po moje pač zadnje sredstvo, ko drugi načini sporazumevanja niso več mogoči. No, ostane še nasilje kot zadnja možnost. To kar se dogaja, je najbrž izraz občutka nemoči večine ljudi, da bi vplivali na tekočo politiko oz. nezadostne in neustrezne komunikacije oblasti z državljani.

S tem se pa lahko le strinjam.

Pomen najlažje odkrivaš sama, ker samo ti veš, kaj ti pomenijo simboli v sanjah in kakšne občutke ti vzbujajo. Verjetno imaš kakšne nerazrešene strahove iz preteklosti (če več ne živiš v rojstni vasi) oz. sedanjosti, če še živiš tam. Pomembno je vse, kar ti v sanjah vzbuja močne občutke. Na kaj se spomniš ob teh občutkih in sanjskih prizorih - s čim jih lahko povežeš v svojem realnem življenju? Kaj se v realnosti dogaja s tvojo taščo, kaj z vaščani, kakšni so vaši odnosi, itd. Tvoji občutki do njih. Na kaj te spomni pošast, požiranje repa? Po moje se ti splača poglobiti v sanje, sploh če večkrat sanjaš isti kraj. Upam, da ti bo kdo drug kaj več povedal, ampak po mojih izkušnjah je največ vredno, če se naučiš sama razlagati in razumeti svoje sanje.

Ker je bilo tukaj govora o ljubezni: odgovoren (da ne bom rekla normalen) človek nikoli ne uporablja besede "ljubim te" kot frazo - kar nekaj tja v tri dni. Sicer pa mislim, da tukaj nekateri ne razlikujejo med problemom laganja v zvezi in med pravico do svobode. Če si v partnerski zvezi, naj bi bil zavezan tudi neki iskrenosti. Zavestno zavajanje drugega ni kakšna posebna pravica, niti nima nobene zveze s svobodo.

Kakšni prijatelji pa so to, če te imajo za "vampirja "? Sploh pa, kako izgleda "vampir", ki je izkoriščan in manipuliran ??? Kolikor jaz vem, to ni definicija vampirja, sorry.

O, hvala, free. Ravno se ubadam z vprašanjem, če sem še pri zdravi pameti . To je postalo fascinantno: da se ljudje ne morejo dogovoriti o tem, kar vidijo . Noro! Po moje je ključ do odgovora v tekstu zgoraj. Vidimo v skladu z našimi preteklimi izkušnjami. Različne izkušnje, različna perspektiva. Včasih ne moremo vedeti, kaj je vodilo avtorja pri pisanju. Morda res preberemo tisto, kar je želel, da slišimo. Morda pa ne... Mi ni niti bistveno, kaj je ozadje avtorja. Tudi, če je z njim zavestno manipuliral, v njem je lepota, kadar privre iz iskrenosti. Jaz še vedno vidim tekst o osvobajanju - bodi, kar si in dovoli drugim biti, kar so - kot so že nekateri napisali. Pravzaprav je bila moja prva asociacija znani tekst Kahlila Gibrana, nekako tako mi je odzvanjal tudi ta Navi: Vaši otroci niso vaši otroci. Sinovi in hčere klica Življenja k Življenju so. Po vas prihajajo, a ne od vas. Čeprav so z vami, niso vaša lastnina. Lahko jim darujete svojo ljubezen, toda ne morete jim dati svojih misli, kajti oni imajo svoje misli. Lahko sprejmete njihova telesa, ne pa njihovih duš, kajti njihove duše že prebivajo v hiši jutrišnjega dne, ki je vi niti v svojih sanjah ne morete obiskati. Lahko si prizadevate, da boste takšni kot oni, toda ne trudite se, da bi oni ravnali kot vi Kajti življenje ne teče nazaj in se ne ustavlja ob tem, kar je bilo včeraj. Vi ste lok, iz katerega so kot žive puščice izstreljeni vaši otroci. Lokostrelec pa vidi cilj na poti neskončnosti in On s svojo močjo napenja lok, da bi Njegove puščice mogle leteti hitro in daleč. Naj napetost, ki jo ustvarja v vas Lokostrelčeva roka, rodi veselje, kajti kakor ljubi puščico v letu, tako ljubi tudi lok, ki miruje.

Zdaj me je to tako razjezilo, da sem šla še enkrat podrobno brat tekst. Priznam, da sem včasih površna, ampak izgleda, da so tudi drugi. Res je, o svojih izkušnjah iz otroštva piše moški. Toda, ko naslavlja drugega človeka, piše enkrat v moški, drugič v ženski osebi. Iz tega torej ni mogoče sklepati, da govori svoji partnerki. Kot razumem zdaj ta bolj podrobno prebran tekst, avtor naslavlja Človeka. Kateregakoli na tem svetu. Otroka, moškega, žensko. Razume, kaj je bilo storjeno njemu in tega ne počne drugemu. Priznava Človeka v njegovi polnosti, enkratnosti in svobodi. In hkrati je sam osvobojen. Tudi pri največjem trudu ne vidim tukaj manipulacije in poskusa nadzora. Pa naj še free pove, kaj je mislil z linkanjem tega teksta ....

Wow, klik, klik. Ko sem brala to poezijo, sploh nisem dojela, da naj bi tukaj moški pisal svoji partnerki, čeprav bi se mi na prejšnjo vsebino verjetno moralo posvetiti. Mislila sem, da piše ženska Navi, ki se osvobaja nečesa, kar so ji drugi prepovedali. Ta tekst sem dojela kot ozaveščanje in preseganje omejitev, ki so jih nekomu nabili drugi. Torej človek sam sebi končno dovoljuje tisto, kar mu je bilo v otroštvo prepovedano. Razbija okove. Kam lahko človek zabrede s svojimi interpretacijami.. .

Ah, je že lepo povedano.

Ne poznam ravno dobro ozadja, niti nisem dolgo na tem forumu. Ampak, če nekoga drugi zlorabljajo, pomeni, da se ti drugi lepijo na nekoga, ki bo zlorabljen. In to pomeni, da so ti drugi energetski vampirji, ne pa ta, ki je zlorabljan. Mar ni to logično?