Ja zanimiv clanek, sem ga ze bral. - naslov je sicer nekako napacen. Je preposplosen (zaljubiti se je odvisno koliko in kako, v kaj). Mislim, da se tudi custveno zreli ljudje lahko zaljubijo. Vsi smo do ene mere zreli in do ene nezreli. Mislim celo, da je zaljubiti se privilegij, ki ga lahko izkusi oseba, ki to dopusca in ustreza predpogojem tej moznost. Gre za energijo in tudi zaljubljenost ima svoj energetski izvor in verjeto odpira dolocen/e energetski/e center. Seveda pa je vprasanje osebe, koliko bo ali je pri tem zavestna. Kajti, ce nam je lahko vsec cvet, zakaj nam ne bi bila lepota neke zenske. V tem namrec ne vidim necustvenosti. Mislim pa, da dr. Milivojevic to imenuje narcisoidnost? Ali sem primerno razumel? - Tole je zelo zanimivo, citiram: "...Ko pridejo ti ljudje zaradi ponavljajočega se vzorca po nasvet, se skoraj vedno pokaže, da za to obstaja razlog. Na primer: tisti, ki si ne izbere partnerja, ki mu že na začetku izkazuje simpatijo in toplino, pogosto tega ne stori zato, ker to samo po sebi "pomeni", da sam ni dovolj vreden. Če bi bil, si oni zagotovo ne bi izbral njega. Zato si rajši izbere "izziv".torej, pomeni da primanjkuje samospostovanja, ali ljubezni do sebe? Mi je pa zanimiv en komentar bralke spodaj, citiram: "Zaljubljenost nas samo onesreči, ker ne vidimo realano in pričakujemo preveč."No, s tem se ne strinjam. Zaljubljenost lahko osreci, ce se ne vezemo na obcutke, temvec le pustimo biti zaljubljen, srecen v tem obcutku, energiji, privilegiju.