Skoči na vsebino

free

Srebrni član
  • Št. objav

    16.902
  • Član od

  • Zadnji obisk

  • Zmagovalni dnevi

    38

Vse kar je objavil/a free

  1. Kaksna jajca jemo (6:00) Če kupujete jajca v trgovini, je na vsakem od njih posebna koda iz črk in številk. Prva številka označuje tip reje kokoši nesnic, iz katere jajce izhaja. S številkami od 0 do 3 so tako označene reje od ekološke pa do baterijske. Poleg tega so na jajcu navedeni še poreklo, državna koda in registrska številka proizvajalca. Na embalaži je označeno, da gre za jajca kakovostne kategorije A, saj so le takšna namenjena neposredni prodaji potrošniku, jajca kategorije B pa gredo v industrijsko predelavo. super prispevek!
  2. Grem zdej poslusat tole, me zanima kaj so povedali: 6. blok Termoeletrarne Šoštanj - video prispevki V 1. delu si lahko ogledate predstavitev projekta TEŠ 6 s strani direktorja Termoelektrarne Šoštanj dr. Uroša Rotnika ter mnenja, ki jih je o projektu podal soinvestitor ter generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne, Borut Meh.
  3. Dobra scena in kostumografija!
  4. en skepticni clanek cakam "plaz" komentarjev -- Clanek precej ekonomsko naravnan. Skoda je le, ker je clanek izpustil bistveno! Ocitno to dr. Bevcu ni poznano Zakaj pravim da ne ve, v cem je bistvo, zato ker je napisal tole: Obstaja pa upanje, da bodo tudi politični vrhovi sčasoma uvideli, za kaj gre, in zavrgli zlohotne zahteve po omejitvah produktivnosti Amerike in znižanju življenjskega standarda. in tole: V Ameriki je napovedovanje prihajajoče katastrofe povzročilo vsakovrstna ekomomska prizadevanja in realizacijo bizarnih projektov (npr. električni avtomobili, mlini na veter, izkoriščanje energije morskih valov, produkcija vodika s pomočjo alg in podobno), ki jih je ekonomija že zdavnaj zavrgla kot ekonomsko nerealistične. Ce govori o znizanju standarda na racun sredstev namenjenih za preprecevanje podnebnih sprememb, tega ni jasno navedel; kakor pa tudi zelo posplosuje, ko navaja, da je enkonomija nekatere pobude in smernice zavrgla. Vredu se mi zdi, da znanstveniki raziskujejo vzroke za podnebne spremembe in podajajo nove teze ter mmenja o tem, ali je clovek glavni krivec za podnebne spremembe ali ne. Toda ob tem, se mi NE zdi primerno pridodajati obcutka, da je sedanji odnos cloveka do narave primeren in da nasega odnosa ni potrebno spremeniti! - Namrec predvsem zato gre!! Ukvarjamo se s tezami o podnebnih spremembah, ob tem pa pozabljamo, da je smisel ohranjati naravo in osnovne pogoje bivaja! - Zato gre! Ekologi in klimatologi to pocno ravno zaradi tega. To je njihov namen! Seveda pa brez ekonomije ne gre in v tem lahko nastane problem. Se posebej, ker se le ta lahko naslanja predvsem na raziskave znastvenikov, ne pa samoumevno in logicno na odnos do okolja, kot glavnega pogoja in s tem merila za obstoj cloveka. In ne zato, da bi kdorkoli prepreceval ekonomsko rast ZDA, EU ali koga drugega. In to izkorisca predvsem ekonomija, ki deloma zivi tudi na racun izkoriscanja okolja in ljudi, njenih dobrin, ki znatno vplivajo na zivljenje ljudi (voda, hrana, zrak itn). V tem pa ekologom nikakor ocitati, se posebej tistim ne, ki se borijo za ohranjanje se tisto malo preostalo zelenega planeta. In ce dr. Bavcu ocitno fajn piti oporecno vodo in hrano, ter dihati izpusne pline na racun "kvalitete zivljenja" kot jo imenuje, se vprasam, ce je morda v svojem nazivu pozabil iz kje izhaja!? Iz laboratorija ali narave!? No, ampak vejic pa ga tudi v laboratoriju niso naucili postavljati. Me zanima kaj bodo na to odgovorili klimatologi in ekologi?
  5. Full dobr prvi stavek velja kot ulit zame!
  6. To kar pises je lahko res in se dogaja. Tudi druga okoliscine lahko ki pripomorejo k doticnim tezavam. Ena bolj sodobna se mi zdi, da je to, da si ljudje ne vzamemo dovolj casa! Za pripravo, hranjenje, predvsem pa umiritev misli in custev. Ko slednje postavimo v primerno stavicnost (mir), se ponavadi tudi obcutki v izbiri zivil izostrijo, sam izkoristek hrane ter predelava pa se normalizirata, ce smo dovolj zdravi. Ali kot je ze dr. Papuga povedal: "za ozdravitev si je potrebno vzeti cas"! Se posebej, ce gre za psihicne zadeve.
  7. + ljubezen Pravijo celo ,da se naravno mentalno odveze clovek sele po 25 letu ali celo kasneje.
  8. kaj pa vzgoja? a ta ne more vplivat?
  9. Mene to kar pises spominja na stado, al pa uno zgodbico o labodu. (V stado v smislu kot skupina (politiki) zaprti v svoj krog) Labod se je rodil med kokosmi in vedno sanjal kako bi bilo ce bi lahko letel kot ptice na nebu. Nikoli ni vzletel, ker nikoli ni upal ven iz kurnika. Tako nekako me asocira, da nek politik v stadu, pac vidi zgolj iz omejene perspektive. Kjer namisljeno postaja pomembno in pomembno morda namisljeno. Kjer delo postaja sluzba in sluzba ne delo. Meje znoraj sistema, ki smo jih zgradili so okorne. Mislim da je v tem problem. Ce hoce clovek lulat, mora popdisat tri peticije, obiskat stiri urade, tri notarje in pridati 14 podpisov. Tudi zato je politika v vseh porah tega sistema. Kakor brani, tako lahko na drugi strani skoduje. Kakor lahko na eni strani preprecuje s pomocjo pravil (zakonov), lahko na drugi strani omejuje. Zelo pomembna druzbena vprasanja ne morejo iti mimo skupnega odlocanja naroda. Ne bi smela iti. Vsaj dokler niso izvoljeni posamezniki dovolj zaupaja vredni da lahko odlocajo v imenu vseh primerno. Tega se morda iti ne zavedamo dovolj. Hkrati dopuscamo kakor se hkrati kot narod tudi premalo ukvarjamo (preko nevladnih organizacij in raznih pobud, ter podobno). Ce ugibam, morda razmerje teorija in praksa nista vsklajeni? Sicer pa razmisljam, kaj bi ti odgovoril? Dobro vprasanje si izpostavila!
  10. No, to so po moje vsekakor res ene od prioritetnih tem. kaj pomeni trasirana? ? a, kako jo izvesti?
  11. A se ti vprasas kadar kaj kupis in menis da so te nategnili, zakaj ti (ali nam) primankjuje znanja oziroma so te posledicno lahko "nategnili"? Ali pa: kaj te je vodilo, da si kupil tisto kar ni bilo "vredno" nakupa? Ali pa, ali so ti nakup vsilili? Ali si se sam odlocil kupiti? Ali imamo v tem domokraticnem sistemu dovolj pravice in pravil, ki govorijo o tem, produkt lahko zemanjmo ali v dolocenem roku raklamiramo, oz. nam vrnejo denar? A se ti zdi da temu ni tako? In ce se ti zdi, ali vidis v tem morda delo zate, da an tvojo pobudo in izkusnjo pomagas, da tudi drugi ne bodo imeli "slabih" izkusenj?
  12. http://www.lunin.net/forum/style_emoticons/default/vitez.gif http://www.lunin.net/forum/style_emoticons/default/em119.gif ha hahaha the best!! ze dolgo nisem prebral stavka ki v nekaj besedah pove tako zelo veliko kot tvoj!
  13. No, tole se mi zdi od vsega zelo pomembno! Zakaj: zato, da ne financiramo blazne druzbene denarje v raziskovanje, temvec rajsi v izobrazevanje ljudi.
  14. Hans Rosling: Asia's rise -- how and when
  15. Da. ni slo. Do te ugotovitve sem tudi sam prihajal ko sem hotel kako fotko zraven prilimat meni se zdi (po fotkah sodec) da ravno vrata povsod stojijo in nic drugega bo treba pocas vstopit zgleda Torej mi ni se povsem jasno kaj je prav v doloceni stopnji potresa? No, sem zdaj se enkrat (cetrtic) prebral zgornji clanek. Mislim da Doug govori o potresih zelo hude stopnje. Takih kjer se rusijo res celi stropi, hise. In v porusenih predelih ostajajo trikotniki, kot jih imenuje. Torej prostori ob stisnjenih predmetih. Ti predmeti so kot prepreke ki preprecijo da se zgornji strop in spodji zdruzita, saj so vmes. In ker se verjetno strop zaradi nekega vecjega predmeta, ki ej preprecil stik, stisnitev, nagne na eno stran, se vmes pojavi prazen prostor, ki ga imenuje trikotnik. Ko primer si lahko recimo zamislimo, eno veliko staro omaro iz masivnega lesa. Ker se strop zrusi, pade, bi priletel na pod, toda ker je vmes omara, se ta pod tezo stropa sicer spesta, toda ne povsem. Tik zraven nje pa se zato seveda ustvari prostor ali imenovani trikotnik! Torej, morda je res najbolje zvti se v klobcic povsem zraven nekega vecjega in trdega kosa pohistva; ob tem pa je dobro, da se zascitimo z dekko, ali pa morda postavimo mizo pod katero se skrijemo, tik ob se vecji kos pohistva, ki bi morebiti preprecil stisk mize zaradi teze stropa proti tlom. Vsekakor pa, se je dobro drzat intuicije! http://pad1.whstatic.com/images/f/f1/Earthquake-7169.jpg Malo informacij iz sveta interneta: http://www.wikihow.com/React-During-an-Earthquake http://www.listafterlist.com/tabid/57/list...Earthquake.aspx http://www.howtodothings.com/home-garden/t...g-an-earthquake http://www.humboldt.edu/~geology/earthquak...und.html#DURING http://www.ehow.com/how_2363344_survive-ea...ke-indoors.html http://www.ehow.com/how_2290185_survive-an-earthquake.html http://www.umich.edu/~gs265/society/earthquakes.htm During an earthquake, people should watch for falling objects and stay away from windows and other glass objects (170). Also people should attempt to hide under a stable structure that will protect them from objects that are falling....http://bepreparedcalifornia.ca.gov/EPO/BeI...Earthquakes.htm If an earthquake strikes, you may be able to take cover under a heavy desk or table. It can provide you with air space if the building collapses. If you get under a table and it moves, try to move with it. Inner walls or door frames are the least likely to collapse and might also shield against falling objects. If other cover is not available, go to an inner corner or doorway, away from windows or glass panels. Stay away from glass and hanging objects, bookcases, china cabinets or other large furniture that could fall. Watch for falling objects, such as bricks from fireplaces and chimneys, light fixtures, wall hanging, high shelves and cabinets with doors that could swing open. Use a blanket or pillow to shield your head and face from falling debris and broken glass. If the lights go out, use a battery-operated flashlight. Don't use candles, matches or lighters during or after an earthquake. If there is a gas leak, these could cause an explosion. If you are in the kitchen, quickly turn off the stove and take cover at the first sign of shaking. - Nobue Kunizaki designed her quake-ready home. Getting ready for the REAL Tokyo Magnitude! Pise: Over the decades, Japanese scientists have spent billions of dollars conducting studies with sensitive equipment they hoped would offer clues to when the Tokai temblor might occur. Then the 1995 Kobe quake hit — a magnitude 6.9 monster that killed 6,400 people and caused $90 billion in damage. "Kobe changed everything," said Teruyuki Kato, a professor at the Earthquake Research Institute at the University of Tokyo. "People complained that no one had predicted a quake in that region. They said researchers had failed." The government responded with an education campaign that included multimillion-dollar earthquake simulators and other efforts to prepare the public for the aftermath of a quake. Although researchers still use seismic probes and other instruments to monitor movement in Earth's crust, Kato said, the aim no longer is to predict the hour or day or week of the next quake. "We tell people not to expect researchers to predict earthquakes with any exactness because we've discovered that it's nearly impossible to do," Kato said, adding that his opinion is now the expert consensus in Japan and elsewhere. "We've started talking in a more holistic way, about how to react when one hits."
  16. tut taksnim tokom, ki morda ni primeren. sem povsem isto pisal enkrat vmes. Prav je da se pise in govori, ampak neka mera je vseeno primerna. Izgleda da imamo vsi tolk casa, da se mnozicno s tem ukvarjamo, ali pa toliko razlicna mnenja o tem kaj so prioritete tega casa. Tocno tako! Ponuditi konkretne resitve se mi zdi kljucno! Lajamo in iscemo krivce ze itaq "vsi". No, izgleda da je to to To je to! Ce pa "kmetje" ne znamo drgac kot vile v roke, pa je problem Koliko ljudi sodeluje v sloveniji z nevladnimi organizacijami, se udelezuje skupnih odlocevalskih aktivnosti, koliko aktivno vplivamo na procese odlocanja v sloveniji, EU, itn? E pa bogami malo! In pol se "cudimo" No, jaz mislim da menja tule sploh niso tako zelo razlicna, pa tudi zelo pomembno ni ce so razlicna. odvisno. Mislim pa ravno obratno, torej da je razlika med uporabniki ravno v obcutenju groze, jeze, besa, nemoci, ponizanja itn... in seveda odzivu na to. tri stvari: 1 -strinjam 2 -ne vem koliko bo vse skupaj pomagalo kot bi narod hotel, verjetno pa se bo marsikdo "zamislil" nad svojimi nadaljnimi postopki! no, in to se mi zdi od vecine tega sranja bolj pomembno! Zavedanje in nauk! 3 -kar se zadnjega predloga tice... pa ne morem sodit, ker ne poznam dovolj zadeve. mislim pa, da je nakaj tega prevec napihnjeno. cist zadost! Tudi jaz tako mislim! kar pa se tega clanka tice... vau, narod se bo celo zbujat zacel! nekateri smo/ali bolje so, ze skoraj obupali v letih... sicer pa ja, dober clanek! potrjuje tudi marsikaj tukaj napisanega. dober tudi ker direktno ne obtoza, temvec to prepusca komeptentnim, hkrati pa vseeno veliko pove, na primeren in berljiv nacin. Dodaja osebno noto, ki se dosti bolj nagiba v dozivljanje kakor kazanje s prstom. S tem pa da vsebini tudi dosti mocnejsi ucinek. Pasji purgatorij v dezeli senc
  17. ce sta za izmenjavo potrebna vsaj dva, recimo kupec in prodajalec, ali ne pomeni, da kadar pljujes po prodajalcu, istocasno pljujes tudi po kupcu? ali bi prodajalec obstal in obstajal, ce ne bi bilo kupca?
  18. kaj je to nereflektiran pozitivizem? Kdo jamra ce nima resitve? A ti? Kdo ima vedno resitev? Kdo pravi da je smisel zivljenja da se lajsa trplenje? Ali ti tako vidis nekatere druge ljudi? Kaj pomeni zate zivljenje? Jamranje in negodovanje, ker sta zate zivljenjska? Ali sta jamranje in negodovanje bolj zivljenjska kot pozitivizem in vspodbuda v recimo dobri nameri? No, pa ce tudi zaigrani pozitivizem, ali je on dovolj zivljenjski? Ali je dovolj zivljenjsko zate, ce se recimo bolan clovek trudi razmisljat pozitivno? Aja, zakaj pa mislis da je potrebno postavit ograjo? A koscka zemlje se ne da obdelovat? Ali je zate razlika uzivat mcshit hrano ali ekolosko pridelano? Ce morda zate ekoloska hrane ne pomeni boljse kvalitete kakor katerakoli druga hrana, ker je pac zemlja ena in ograj ni mogoce postavit, ali to pomeni, da v praksi ne izbiras hrane in kvaliteta hrane zate ni merilo? Keri uni? A tisti, ki jim nekaj pomagalo, pa to povedo drugim in s tem zasluzijo? A ne dela tako celotni sistem razvitega sveta? A je tisti ki je naredil avto in ga prodaja, kaj drugacen od tistega ki prodaja svojo izkusnjo, misli, produkt ali izdelek? A mas ti rada ljudi taksne kot so in vsem kar nosijo s seboj (na sebi)?
  19. free

    Vesoljni dnevnik LNF 27

    Jah, sej majo zato eni cele hale, pa en kup brezposlenih zensk, ki bi kamot cuvale otroke. Samo kdo pa bo se kaj zastojn dal al pa se primerno organiziral v tej drzavi jst pa spet kidal
  20. no, tisto sem popravil ker nisem prav napisal saj pise PRED potresom, zato prosim popravi moje citat. Vredu se mi zdi, da v kolikor so podatki res tocni, da si temo pogledaj ljudje sedaj in ne prepozno. Predvsem pa se mi to zdi res medijska tema, ki o kateri se ze dolgo ni govorilo. Celo sedaj ne. Ce je priorotetna pa ne bom sodil.
  21. Po ogledu uradne slovenske spletne strani, lahko potrdtim, da so nekatere informacije povsem nasprotne od zgoraj navedenih! Pise tukaj: Kako ravnati v primeru potresa > Najboljsa pa je tale: kako ravnati PRED potresom, citiram: "Imeti moramo zaloge hrane!" To pomeni, da revez ni "varen"! Ali to lahko pomeni, da druzina ki ne premore imeti zaloge hrane, mora drzava poskreti zato, da ima zaloge hrane, ker je sicer v primeru potresa ogrozena? Kakna so slovenska zaklonisca? Zihr blazno lepo vzdrzevana ane. Nekatera ki jih poznam se bobne ne bi postavil notri, kaj sele ljudi.
  22. Posredujem: Danes en majhen skok vstran. Potresi se namreč dogajajo. Ne samo v oddaljenih, eksotičnih državah, kot je Haiti. Kadar ljudje začutijo, da prihaja potres, se v stavbah množično poženejo pod pisalne mize ali se postavijo med vratne podboje. Velja namreč prepričanje, da je to najbolj varno in da takšno zavetje nad glavo poveča možnosti preživetja. Vendar je to velika napaka – pravi Doug Copp, vodja Ameriške mednarodne reševalne skupine (ARTI) in izkušen poveljnik reševalnih akcij v mnogih katastrofalnih nesrečah. Doug je aktivno sodeloval v reševalnih akcijah v 60 državah in iskal preživele v 875 porušenih poslopjih. Dve leti je delal tudi kot strokovnjak Združenih narodov za odpravljanje posledic katastrof. Izkušenj ima torej več kot dovolj. Pravi pa, da je bila morda najhujša tista prva: »Prva porušena zgradba, v katero sem se moral splaziti, je bila šola, zrušena med hudim potresom, ki je leta 1985 prizadel Ciudad de Mexico. Vsi otroci so bili pod šolskimi klopmi. In vsi otroci so bili mrtvi, stisnjeni na debelino borih nekaj centimetrov. Bilo je grozno - obsceno in popolnoma nepotrebno. Kajti če ne bi čepeli pod klopmi, temveč POLEG klopi, bi zagotovo večina preživela. Takrat še nisem vedel, da so otrokom celo izrecno naročili, naj zlezejo pod klopi.« Trikotnik preživetja Ko se stavba poruši, ostane tik poleg večjih kosov pohištva prazen prostor s prerezom v obliki trikotnika. Teža stropa in nadstropij nad vami polomi mize, stole in postelje. Zato se je zelo nevarno skriti pod njimi. Le redko pa lahko večje kose pohištva popolnoma zravna s tlemi. Čim večji in bolj kompakten je nek predmet, tem težje ga bo teža zrušene stavbe do konca stlačila. Stisnila ga bo skupaj, vendar ne na nivo tal. Tako bo ob njih ostalo precej praznega prostora. Doug pravi prostoru, ki ostane poleg večjih predmetov prazen, trikotnik preživetja. Zgodilo se je že, da so ljudje v popolnoma porušenih stavbah ostali v takšnih trikotnih praznih prostorih čisto nepoškodovani. Vselej pa so manj poškodovani od ponesrečencev, ki se niso zatekli ob kakšen večji kos pohištva. Zanimivo je, da je ena od reči, ki jih je zelo teško popolnoma potlačiti, tudi časopisni papir. Tako da če imate v pisarni ali doma velike skladovnice papirja, lahko počepnete na tla tudi ob njih. Kadar na televiziji prikazujejo porušene stavbe, je možno te trikotne prazne prostore razločno videti. »Nikjer ni toliko trikotnikov, kot v porušenih stavbah,« prav Doug. Kako ravnati med potresom - šest nasvetov Douga Coppa Če imate možnost zelo hitro priti na prosto, je to še najbolj varno. Na prostem pojdite čimdlje proč od stavb, če pa to ni mogoče, se postavite ob zunanjo steno (ne pa med vhodna vrata). Izogibajte se stopnic, to so najbolj nevarne točke stavb, ker imajo drugačen nihajni moment od preostale stavbe. Tudi če stopnice ostanejo v potresu navidez nepoškodovane, jih ne uporabljajte, dokler jih ne pregledajo strokovnjaki. Nešteto stopnic se je že porušilo, ko je bil potres že davno mimo. Izogibajte se vratnih podbojev – vrata morajo pasti na eno ali drugo stran in nato jih pokoplje pod sabo teža stropa. Vrata lahko telo tudi prerežejo, če se zrušijo vstran, nevarna pa je tudi kljuka, ki se lahko zarine v telo. Najbolje je skočiti k večjemu kosu pohištva (lahko je to tudi kavč) in se zviti v položaj zarodka. Če vas potres doleti ponoči, ko ste v postelji, se zakotalite iz postelje na tla in zvijte ob postelji kot zarodek. Otroci in živali vedno instinktivno naredijo tako – to je njihov naravni nagon, ki je tudi pravilen. (Boljša je tista stranica postelje, ki je višja). Če vas potres doleti v avtu, nikar ne ostanite v njem. Hitro skočite ven iz avta in počepnite ob njem na tla. Vse žrtve potresa v San Franciscu, ki jih je potres zalotil na avtocesti in so ostale v avtomobilu, so umrle. Doug pravi, da bi večina lahko preživela, če bi zavetje poiskale ob avtu. Doug Copp je o svoji metodi preživetja posnel tudi film. Skupaj s turško zvezno vlado, mestno upravo Istanbula in Istanbulsko univerzo so izvedli simuliran potres šole in še ene stavbe. Notri so razporedili 20 lutk, nato pa so reševalci zlezli v ruševine in iskali »ponesrečence«. Niti eden od tistih, ki so si poiskali kritje nad glavo, ni »preživel«. © Zdravje PovejNaprej (zdravje.povejnaprej@amis.net) http://chandrakantha.com/articles/indian_music/filmi_sangeet/media/1999_earthquake.jpg Koliko je ta informacija tocna, preverjena ne vem. Zato predlagam, da v kolikor vas zanima, da se o tem pozanimate pri pristojnih sluzbah. Recimo: Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (http://www.sos112.si/slo/index.php) Naslov: Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana SOS stevilka oz. klic v sili: 112
  23. ok, kul. nasi! nasi! se nakaj je. koliko je ta informacija sploh tocna, preverjena!? Tega ne vem. Mislim da je potrebno bit pazljiv.
  24. jeah! tut za unga zgrizenga ni. sam za pse je! To je to! huraaaaa nasi nasi!
×
×
  • Objavi novo...