emanuel

Čeprav bo tudi ta čas prišel, vse ima pač svoj čas.

S tem hočeš sevede povedat, da edino vshodnjaške duhovne šole dajo univerzalno spiritualno znanje o Bogu

kakšne podrobnosti da se pri nekaterih najpreprostejših organizmih ne da določiti jasne meje med rastlinam in minerali Včasih, ko znanost ni bila tako razvita, je meja med rastlinami in minerali izgledala jasna, sedaj se pa ve, da meje ni, ampak prelivanje. Ali imajo elementi, ki jih znanost uvršča med rastline in minerale, dušo? P. S. Koralni greben zadošča tudi kriterijem tako rastline, kot tudi živali, in je zato vse obenem. Tisto, kar ti imenuješ zunanja kost, je čisti mineral, in zadošča definiciji tako imenovane nežive narave, in ni podoben živalski kosti. Kakorkoli, človeška duša se ne more več inkarnirati v živalskem telesu. Itak pa je zame človek pač človek, pa če se nahaja v telesu, ali pa izven telesa.

Žal nimama zdajle ravno veliko časa, zato na kratko; Lorberjevo učenje ni mešanica vshoda in krščanstva, ampak čisto krščansko učenje. Kaj se pa tebi zdi nerealizirano, je pa sam tvoj problem.

Si me spomnu na en ruski vic Potuje moskovčan po sibiriji, in vid domačina, ki igra šah z medvedom. Je turist ful navdušen, in hoče odpeljat medveda v moskvo kot atrakcijo, da bi z ljumi igral šah. Sibirc je pa užaljen. "Zakaj pa medveda, saj jest vodim tri proti ena"

Saj sem vedu, da se tukaj ne boš strinjav. Ker je očitno, da slediš vshodnjaški šoli, mi je blo čist jasno, kaj boš napisu Jest osebno bolj verjamen Lorberjevem podajanju Jezusovega učenja. (da še enkrat citiram ) "Pogosto ste že slišali o selitvi duš. Daljna jutrova dežela še dandanes trdno veruje v to. Toda ta vera je pri njih zelo omadeževana, ker naj bi se po njihovem človeške duše vračale v živalsko meso. Ampak še zdaleč ni tako. Večinoma sem vam že povedal, da se duša človeka s tega sveta zbere iz mineralnega, rastlinskega in živalskega kraljestva in se povzpne do človeške duše, in tudi, kako se to v ustaljenem redu dogaja. Toda vzratno ne potuje več nobena še tako nepopolna duša, razen v duhovnem srednjem kraljestvu po zunanji pojavnosti, da bi se ponižala in potem morebiti poboljšala. Ko se to zgodi do določene stopnje, čez katero se potem zaradi pomanjkanja višjih sposobnosti ne more nadaljevati, lahko takšna duša preide zgolj v blaženost ustvarjenih bitij na kakšnem drugem svetu, se pravi v njegovem duhovnem delu, ali pa, če hoče, še enkrat stopi v meso ljudi te zemlje, si po tej poti morda pridobi višje sposobnosti in z njihovo pomočjo doseže celo Božje otroštvo. Tako potujejo tudi duše z drugih svetov v meso ljudi te zemlje, da bi si v njem pridobile tiste neštete duhovne lastnosti, ki so potrebne za dosego resničnega Božjega otroštva. Ker pa je ta zemlja takšna šola, jo tudi obravnavam s toliko potrpljenja, uvidevnosti in potrpežljivosti. Kdor od vas zmore to razumeti, naj razume; toda to naj obdrži zase, ker ne bo dano vsem, da bi razumeli vse skrivnosti Božjega kraljestva. Če pa vendarle najdete koga, ki je otrok kar se da pravega duha, temu lahko postopno odkrivate eno skrivnost za drugo, toda tudi tedaj samo zanj; kajti Jaz hočem, da si pravi človek vse to pridobi z lastno prizadevnostjo po mojem nauku." To učenje, da se človek lahko reinkarnira kot žival verjetni izhaja iz tega, da so s tem hoteli bolj kultivirati človeško družbo, kar pa je seveda jalovo. Za vshod je značilno, da to ponavljajo eden za drugim, do onemoglosti

Lahko je potegnit mejo med človekom in betonskim stebrom. Ampak obstajajo organizmi, za kater se ne more z gotovostjo reči, ali so rastline, ali živali. Prav tako se ne da potegniti jasne meje med mineralnim in rastlinsim svetom. Meje so zgolj okvirne. Ni treh kraljestev; mineralnega, rastlinskega in živalskega sveta, ampak zgolj eno kraljestvo stvarstva. Koralni greben je istočasno mineral, rastlina in preprosta žival. Kako boš potem potegnil mejo. Kot pravijo indijanci, kamni so naši predniki. In zavest se razvija od najnižjih oblik zavedanja.

No ja, to bi pa šlo.

Po moje bi blo bolj točno, če bi rekli, sedaj bomo pa pokopal Tonetovo truplo, in ne, da pokopavajo Toneta Itak pa, kot uči krščanski nauk, mrtvi naj pokopavajo mrtve.

Po moje pa je namen stvarstva ravno to, da Bog ustvarja človeka po svoji podobi - se pravi duhovni razvoj človeka - in se s tabo ne strinjam. Po moje je zapis točen.

Po moje ne gre za vprašanje tega, da nekdo rabi stvarnika nad sabo, ampak za zavedanje, da ima vsaka stvaritev svojega ustvarjalca. In če nekdo to dojema, ti pa mu očitaš, da pač rabi enega nad sabo... Nism pa napisu, da je Bog nedojemljiv, nasprotno, ljudje si moramo prizadevati Boga vse bolje dojemati, to je potem človekova duhovna rast. Nisem pa se nič zapecljal, sem napisu, da glede na tvoje poste sklepam, da težko sprejemaš, da ima tudi stvarstvo svojega Stvarnika, nism pa trdu, da ljudje na splošno tega niso zmožni dojeti.

Že to, da se vse, kar je iz materije - pa naj bo drevo, planeti ali sonca - konča in kot tako propade, simbolizira minljivost.

Nikjer nism trdu, da je zemlja edini planet, na katerem obstaja življenje Zakaj potem postavljaš takšna vprašanja?

S tem se pa ne morem strinjat. Bog je večen, materija pa ne. kar ima svoj začetek, ima tudi svoj konec. In kot taka materija oziroma materializem simbolizira končnost oziroma smrt.

Tukaj se zlo motiš. Duša je stalno razvijajoča se entiteta. V mineralnem, rastlinskem in živalskem svetu se duše združujejo in kot take razvijajo na vse vičje nivoje vse do človeka, ki ima nato enovito dušo s popolnoma svobodno voljo.

Š e vedno mi ni jasno, kaj te tako moti pri tem, da Bog ustvarja človeka po svoji podobi

Ne me hecat.

Samo človek ima potencial popolne svobodne volje in postati Bogu podoben. Vse ostalo je zgolj pot stvarjenja človeka. kar pa še ni dokaz, da je kaj narobe s temi zapisi, kot hoče dokazovat anarhist!

In kaj te moti. Bog je Duh, in poduhovljen človek je po svoji naravi Bogu podoben. Zakaj tudi človek je duhovno bitje, in ne zgolj kup mesa z možgani.

Če stvaritev ne bi bila mogoča, tudi NIČESAR ne bi bilo. In če ničesar ne bi bilo, se tudi nič ne bi moglo pretvarjati. Vse, kar je, je v prvi fazi odraz stvarjenja, in šele nato pretvarjanja. Bog je vse, kar je, ustvaril iz samega sebe, iz svoje ljubezni. Ljubezen je razlog in pot stvarjenja. Iz ljubezni izide svetloba, iz svetlobe pa vsa materija. Svetloba je posrednik med duhovnim in naterialnim.

Vse je iz Boga, in ne Bog iz vsega!

Vesolje ima svoj začetek, pred cerka 15 miljardami leti. Zato ne moreš reči, da je vedno bilo.

Teofizija mogoče res med drugimi moznimi razlagami omenjeno kot astralno telo ze umrlega cloveka, kateri je zivel zelo nizkotno zivljenje in ga takega nadlajuje tudi po smrti, Lorber pa jasno pove, da so hudiči oziroma vragi (izvirno ou vraci - tisti, ki se vračajo k Bogu, ker so padli) ljudje, ki so zapadli svojim slabostim, in po telesni smrti iščejo gostitelja, ki ga potem silijo početi stvari, katerim so sami podvrženi. Problem pa je v tem, ker srednjeveška teologija enači hudiča s Satanom (Belcebubom, Luciferjem), čeprav je iz evangelijov jasno razvidno, da se Satan vedno omenja v ednini, primer izganjanja hudih duhov - hudičev pa jasno pove - imenujemo se legija, ker nas je mnogo. Ne vem pa, kaj misliš s tem, da mrtva oseba to s pridom izkorišča? Kot pa je meni znano, pa ima cerkev dobre izganjalce. Enkrat sem bral članek o ekscoritiku koprske škofije, ki je starejši možakar s 4imi ali 5imi doktorati, ki je dal časa živel v j. ameriki in sodeloval s šamani. Se pa temu izogibajo, če stvar ni preresno, tako da je nekako v slovenijo dva resna primera na 10 let. Nikjer nisem trdu, da samo krščanski nauk varuje pred Zlom. Kaj pa smatraš tukaj pod Vrata? Končno odrešenje? Nič ni skrito, samo ljudje nočejo sprejemati.

Ko nekdo vidi lepo in zanimivo novo stavbo, se ne sprašuje, če jo je ustvaril kakšen arhitekt, ampak se vpraša, kdo je arhitekt, ki jo je ustvaril. In ne blodi o tem, da je količina energije v vesolju pač konstantna, ki samo spreminja obliko. Za stavbo stoji načrt, ustvarjalna energija. S svojim malim umom pač lahko dojameš, da je stavbo najprej izrisal arhitekt, veličina stvarstva pa je prevelika, da bi lahko dojel veličino Stvarnika. Ker pa tega nisi sposoben dojeti, pač misliš, da ga ni. In tvoje razmišljanje je pač pogled nekoga, ki zanika vse (mogoče iz napuha), kar presega njegovo dojemanje, in vpije, da tistega, česar on ne more dojeti, pač ni.

Pri človeku, ki živi po zapovedih, je postopno vse svetlejše, in v tej svetlobi človek tudi spozna resničnost božje bedsede. Kdor pa v svojem življenju stalno krši zapovedi, ne more priti do bivanjskega spoznanja. Pri zapisih so pa največji problem manipulativne, oblastiželjne razlage, in ne zapisi sami.