butl

Nč ne rečem, zna bit tud tko, jst sem res samo en butl, ampak, a veš da me zanima od kod ti spoznanje, da potrebujem zdravljenje? Ziher iz hudo učenih knjig, al se motim mrbit? Sicer nimam nobene želje, da bi pozabil devetinštirideset, sploh pa ne iskreno, a vseeno hvala za tvojo skrb. Ponavadi delujem tko, da moram imeti vsaj dve možnosti, da se za eno odločim. Ti mi pa ponujaš drugo možnost šele, ko se odločim zavreči edino. Sorči, mačkov v žaklju ne kupujem. Če imaš ponudbo, na dan z njo. Ma tud tebe butl rad Pošlji mgd-ju pozdrav od enga bk-a in ga pobaraj, kako je z njegovo astmo. U, še ena zgodbica. Mi jo je povedal Konfuzij, moj prijatelj. O razumevanju, tud o perspektivi, o zornem kotu, o izhajanju, o odprtosti, širini, ma kar češ. /mal preprosto po spominjanju/ Bila sta dva prijatelja, ki sta si želela ustvariti dom. Saj veš, vsak si želi dom, kjer mu je toplo, kjer se dobro, sprejeto in varno počuti. In sta začela. Prvi je nabavil vso možno literaturo, celo nad 5000 let stare modre knjige o gradnji doma in se poglobil v študij. A knjige so bile pisane v silno strokovnem, razumljivem ali pač ne, jeziku. Si verjetno lahko predstavljaš, da je beseda le skupek črk in da je le malo besed, ki imajo čisto enoumen pomen in da če se jih zares slučajno najde nekaj takih skupaj, prebrane z lahkoto zgrešijo namen, s katerim so bile napisane. Zdej, a je graditelj tako razmišljal ali ne, ne bi vedel iz glave, je pa zaprosil za pomoč, za nasvete daleč naokoli priznane graditelje domov, mojstre, da so mu svetovali, kakšen dom je zanj najprimernejši, kakšne materiale naj uporabi, kakšna oprema je najprimernejša zanj.... In si je zgradil dom, tako lično majčkeno hiško, skromno, z oknom na eni steni, z vrati na drugi, s posteljo in omaro ob tretji in z ljubkim uokvirjenim prtičkom na četrti, na katerem je bilo izvezeno z zlato nitko "ljubo doma, kdor ga ima". Cortkano, a ne. Ja, in z računalnikom na mizici ob postelji, seveda z ADSL povezavo v svet /jebiga, tudi zgodbice se posodabljajo/. Ene 6m je meril posamezen zid /majhna?/ in ko se je vselil, je bil nadvse srečen in hvaležen knjigam in mojstrom in njihovim nasvetom in njihovi pomoči. Drugi prijatelj se je lotil gradnje malček drugače. Točno si je predstavljal, kakšen dom si želi. Tudi on si je nabavil silne knjige, v katerih je zvedel, kako se dela beton, pa malta, kako se uporablja kramp, lopata, kladivo, pa o statiki... in če česa ni uspel sam opraviti, je poklical mojstre /vodovodarja, štromarja.../... In si je zgradil dom, tako lično majčkeno hiško, skromno, z oknom na eni steni, z vrati na drugi, s posteljo in omaro ob tretji in z ljubkim uokvirjenim prtičkom na četrti, na katerem je bilo izvezeno z zlato nitko "ljubo doma, kdor ga ima". Cortkano, a ne. Ja, in z računalnikom na mizici ob postelji, seveda z ADSL povezavo v svet /jebiga, tudi zgodbice se posodabljajo/. Ene 6m je meril posamezen zid/mjhna?/ in ko se je vselil, je bil nadvse srečen in hvaležen knjigam in mojstrom in njihovim nasvetom in njihovi pomoči. Tako sta živela srečno /nekaj časa/ oba, klepetala preko spleta, uživala vsak v svojem domu. Tu bi se lahko zgodbica zaključila, pa se ne, hja. Prvi, ki je sledil nasvetom mojstrom o tem, kakšen dom je zanj najprimernejši, se /sicer počasi, pa vendar/ ni več počutil tako zelo dobro v svojem domu. Ga je nekako, mislim, utesnjeval. Ja, pa naj hodi ven a ne. Ampak...eee...dom je dom, če se v njem počutiš dobro, kajne, ne pa, da si želiš proč. In postajal je slabe volje, tudi zjokal se je kdaj, sploh po pogovorih z drugim prijateljem, kajti, drugi prijatelj se je v svojem domu počutil čudovito, spokojno in nikakor si ga ni želel zapustiti, niti za kratek čas. Zato se je nekega dne odločil, da ga obišče /prvi drugega, z avtom, ker sta živela silno daleč drug od drugega/, pa ne le zato, ker je bil začuden, da drugi živi v zadovoljstvu, miru in harmoniji, tudi zato, eee, da bi skupaj popila pivo. In ko je tako nekega lepega jesenskega dne konec maja prišel k prijatelju, je imel kaj videti. Enako majhna, ljubka hišica, celo v enaki beli barvi, enako pohištvo, celo enak uokvirjen prtiček z izvezenimi besedami "ljubo doma, kdor ga ima", a z eno čisto majčkeno razlikico. Pohištvo je bilo na zunanji strani sten. Ko je bil prijatelj zunaj, je bil znotraj in ko je bil znotraj, je bil zunaj. Hehe. Aja, oba sta imela hišno številko devetinštirideset, le da bi jo eden iz svojega doma videl kot štiriindevetdeset /če bi imel stekleno steno, pa je ni imel/ butl

Hojla gospe in gospodje, tovarišice in tovariši /ali kaj tretjega, vam ljubšega/ Jaz sem samo en neveden butl, ki z zanimanjem bere vaše traktate, goreče kar se da, na tako zelo nedoumljivo, misteriozno, izmikajočo temo iskalcev absoluta, pravzaprav absolutnega, vseobsegajočega odgovora, ki je vseobče in od nekdaj znano, ne glede na vprašanje. Devetinštirideset. A je? Seveda da ja. Znano že ohoho inkarnacij nazaj, ko zgodovine še ni bilo. Se še zelo dobro spominjam, mislim, da nekje v četrti ali štirinajsti inkarnaciji, ko sva se zelo mimogrede srečala, tako, v rahlem razkoraku, se mi je predstavila, vsa sveža, dišeča po materinem mleku, čisto nova. "Zgodovina", se mi je predstavila z grlenim glasom v rahli disharmoniji z njeno mladostjo. "Be", sem izdavil prepričljivo, v skladu s svojim imenom in da bi popravil vtis, dodal še "devetinštirideset". "A?", je prav nespodobno povesila čeljust, kar je bilo pričakovano, glede na to, da sem bil pa ja starejši, ona pa čisto nova novcata in ne bi bil dostojen butl, če ne bi pograbil tako nepričakovane priložnosti obojeročno in nožno tudi ter razširil pojasnilo na pomen interpretacije, pozicije, perspektive in zornega kota z nazornimi primeri...eee....recimo: Če zamižiš čisto malo na levo oko, je /kar kriči a ne da ja/ Bog pravzaprav zapis devetinštirideset skupaj, ker če bi zapisal B o g, se pravi devet in štirideset, bi bilo to prav neznosno narobe, vsekakor pa zelo težko berljivo in izgovorljivo /kako izgovoriti presledke, jih časovno ovrednotiti, jih uporabiti za, kaj, čikpavzo, odhod v kino, sprehod po gozdu, za srk kapučina mogoče?...vsekakor zagatno, kajne/. Sem jo vprašal, če je že kdaj videla vodomca v nizkem letu nad vodno gladino, s katere je sonce ravnokar popilo tiste bele čarobne meglice, iz katerih kdaj pa še kdaj pokuka glava čopastega ponirka z vabilom na igro "kuku, tu sem, kje si pa ti", pa je rekla da ne, da je še nova...mislim...zgodovina a ne. A je ravno taisti hip priletel mimo in ji je bilo precej vse jasno, ko je opazila ta bleščeči diamant jekleno modre svetlobe z izrazitim, rahlo živčnim prelivom v zeleno in vijolično. Ko sva zaobjela preliv za dva, tri trenutke neskončnosti, je zadonelo, tako, ene triglasno, kot ooommm. Milozvočno. Kar takoj sva zagledala devetinštirideset v vsej svoji dokončnosti in preprostosti med izrazitim in prelivom pod rahlo in živčnim. Ja, lepo res. Ob deževnih večerih je pa odgovor tako ali čisto drugače vedno tu, le perspektivo malce prilagodim na gor ko se mi devetinštirideset razodene v šepetu kapelj /ja, deževnih a ne, če pa pada dež/, kot jata delfinov, ki mi mahajo in se poslavljajo z "zbogom in hvala za vse ribe", medtem ko na prav prijetno ljubek način plešejo rumbo. Kaj sem že želel povedati?. Aja. Ja, kakorkoli že, vedno je devetištirideset, tudi če ni, je, s pravo interpretacijo, v poziciji, iz ugodne perspektive, iz udobnega zornega kota. Devetinštirideset. butl

kakšno mizo neki....ŠANK

če ma tolk ploščato glavo, da lahko kriglo pira gor postavm. Ne samo da je erotično, prav seksi je...mmm

Hehe... Sej že zdej niso bli, a ne. Tko da, nč bat.

bikci

Zdej, Carpe_diem, mislm, jst sem samo en butl in se na travo ne spoznam glih, sem pa pomislu na tole. Zakaj si si ti izbral migreniranje in ne kej druzga? Ja, lahko da maš kakšen tumor v možganih ampak ga najbrž nimaš a ne, verjetno si bil pr dohtarjih in so to možnost izključili, če pa nisi bil, pol pejt. No in če ga nimaš, spet, zakaj si si izbral migreniranje za svoje vedenje? A si se to kdaj vprašal? Migreniranje je zlo učinkovito vedenje, s kterim zatreš jezo do take mere, da ne bi seb al pa ktermu kej naredu, a ne, ker ti vzame vso energijo u nulo. Trava ti pa tolk spremeni tvoj podzavestni miselni tok, da se telesu ni treba odzivati nanj z izbranim vedenjem, to je migreniranjem /kar bi lahko bil dodatni pokazatelj, da je migreniranje tvoja izbira in ne posledica bolezenskih sprememb v telesu/. Bi se blo mrbit dobr vprašat, kaj je tisto, kar te navdaja s tako jezo /odnosi s starši, nesprejetost, zloraba, kej druzga mrbit/ in izbrat kako drugo vedenje. Sem pomislu...kva pa ti mislš? butl

Pozdravljen Anarhist Jst sem samo en butl in se na pravila ne spoznam sploh, a glede na tvoje omenjanje polnoletnosti bi reku, da sprašuješ, kar sprašujejo vsi najstniki od pamtiveka naprej in bojo spraševal do konca sveta. Glede odgovora na tvoj vprašanje se mi pa zdi, da zna bit kr precej važn, na kteri strani polnoletnosti si, pa če si že glih fotr, tud ni tko nepomembno rajtam. Še nekej se mi zdi tud kr zanimivo. Da so vsi, k so zdej kt despoti na drugem bregu, se prav, k so 18+ pa še starši po možnosti, bili včasih na tem bregu, na bregu zatiranih. Čudn a ne. Kdo ma prav in kdo pa ne? Če bi mel zatirani /ber otroci, mladostniki, mladoletni, mladina.../ prav..se prav dol u nulo s pravili, pustite nas čist, da počnemo kar čmo,...mislm...kako pol to, da ko se enkrat znajdejo na drugem bregu, postanejo despoti za svoje mladiče /glede na razmišljanje mladičev seveda/...in to kr vsi po vrst, brez izjeme v večji ali pač še večji meri? butl

Hehe zeeeh Enkrat mi je reku Konfuzij, moj prijatelj, čist na kratk: "Butl, preber tist kar piše, ne kar bi rad prebral, poslušaj tist kar govorijo, ne kar bi rad slišal, glej tist kar je, ne kar bi rad videl". pa tko... Lep dan ti želim butl

Pozdravljen Zepo A bi blo lahko kej tacga kao butl

Sem prašal enga, k je glih dobr pršu v dom za ostarele, kako da se kaj ima. Je reku "u dobr, skor vsak dan jemo"

Tole je pravzaprav mal brezveze. Un k vara, bo zvleku tisoč opravičil za svoje ravnanje; od tega da so njegovi porivi edini pomembni, prek tega, da se živi pa samo enkrat, pa do tega, da je duša pa ja ena sama ljubezen kao in da pol pak varanje sploh ne eksistira in čez clo, da je itak vse eno in kt tko vseeno. Un k je prevaran, bo pa iz svoje bolečine pač obsojal varanje v vseh njenih pojavnih oblikah in dokazoval njeno neprimernost tko za dušo kt telo. In en in drug bosta stala vsak na svojem bregu in s prstom kazala na druzga. Me zanima če je pa kakšen tak, da bo zmogu tolk sočutja, da bo pogledal v dušo druzga in v svojo in si reku "jebenti, če tole nardim, grem čez njega, če pa ne, pa čez sebe. Bom prej razčistil z njim." Al pa:"Šel je čez mene, ker gre lahko kamor če. Jst sem mu to dovolu. Zakaj že? Kaj bom pa zdej?" Tole je pravzaprav tud mal brezveze. butl

mal me je vejca zjebala, pa sem narobe prebral

U ti mater Ti si pa prvoščiš. Jst grem za 10 do 20 evrov jest, ti pa tolk samo napitnine daš. A si ti Hrvatič mrbit Sj maš prou. Sto ljudi, sto čudi. Čeprav, če bi dobu plastičnega brancina, me tja ziher ne bi blo več. Tolk bi pa že zakompliciral. Pa k jastoga ne jem glih vsak dan /pa bi ga/, bi pr takmu, brez okusa, zakompliciral še mal blj. Drgač pa vseen, na morju jst prisegam na brancine, orade, škampe, kozice, lignje...k jih jst prpravim. Klapa je navdušena čist. Skrivnost je pa v svežini in Lajtmanovem manevru. butl

Ja sej, če je stvar zaigrana, pol je tko vse brezveze.

Ma kva pa vem. Moram rečt, da je blo kr nekej stvari, k so me fascinirale. Če stvar res ni zaigrana, kokr je trdil, pol dec ful obvlada psihologijo in obnašanje človeka ob določenih dražljajih, situacijah /kar se razkrivanja sleparstva tiče/, ampak še zmerej je bla večina stvari zame nerazložljivih s stališča običajnega človeka z običajnimi zmožnostmi.

Vse lepo in prav, samo...jebenti...Porny...a se ti ne zdi, da se ti dogajajo sami taki gostje, za kakršne jih maš. A bi blo kej drgač, če bi ti spremenu odnos do njih.

Men je bil pa miško všeč. Jst ne upam tko podcenjevalno gledat na njegov početje. Gotov da so triki, a pa so vsi? In če so, so dobr speljani. Zame. Kaj pa, če kakšen trik ni trik

Kva pa vem Bit skuliran in zadovoljen in zraven sovražit ves svet in se maščevat, če se ti ponud priložnost...ni glih taka rariteta, sploh k ti glih rata akt maščevanja al kej tacga Sploh na zunej, prot ostalim. Pa ni bil point v tem, pač pa...kako starejšemu človeku predočit, da naj se pripravlja na odhod. Men to ne gre glih pod lajšto. Kolkr mam jst izkušenj s starejšimi, je zlo mal takih, k so pomirjeni z neizogibnostjo odhoda. To so bolni, k hočjo končat fizično trpljenje in obupani, ki hočjo končat psihično trpljenje. Ljudje, ki pa umirajo od starosti, se pa v tistih ključnih zadnjih trenutkih še kako oklepajo življenja, ne glede na to, kako so bili pripravljeni prej. Ker prej je bilo prej in je bil trenutek slovesa še vedno nekaj imaginarnega. Simpl je rečt človeku, jst sem pripravljen na smrt, pa čeprav je star, ker se mu še vedno zdi, da je to nekje daleč, ko pa je tam, pa ne glih. Če je "pomagač" ali "pripravljalec" sposoben sočustvovanja do te mere, da vidi v dušo starega ali bolnega človeka, bo zagledal 20 letnika s popolnoma enakimi sanjami, željami, hrepenenji, igrivostjo, radovednostjo...kot pri 20 letnem človeku. Le njegova obleka izdaja pravo starost in pa izkušnje. No zdej pa rec tej 20 letni duši, da je konc z njo, da naj...kva že...meditira in da ni kar je in da je kar ni. Če mu tale "pripravljalec" že hoče pomagat, naj mu posveti svoj cajt, naj mu osmisli te zadnje ure tko, da bo živel še po smrti. Kako a ne? Da se bo učil od njega, k se ma kr nekej za naučit, če če. Naj poskrbi, da ne bo ostal kej neizgovorjenga, nepovedanga, neodpuščenga, nedorečenega...sploh okol ljubezni. Če bi že rad meditiral, naj moli...kakorkol že...al pa oba. Aja, pa sploh nisem zastopu, da bi sprehajalec govoru o slovesu, blj o tem, kako mu predočt, da je za svoje tegobe sam odgovoren. Al se motim? butl

Reciva tko za primer, da sem jst star 70+ in glih gonim kramp u eni luknji /to sem napisal, ker je moja babica pr 72 letih od 5h do 7h zjutraj, ko sva z očetom vstala, imela nakrampane kubik trde istrske zemlje, k smo delal kevder pr vikendu. Tko, da neb glih mislu, da je kramp v rokah 70+ letnika zmerej znanstvena fantastika/, k prideš ti na obisk prou z namenom, da mi mal odpreš oči da sem star in da se naj prpravljam pa že na odhod. Kako bi to speljal? Ja, lahko bi mi reku, da naj nikar ne hodm ven iz luknje, k da se ne splača in da naj povoham zemljo, da se bom navadu na njen vonj, lahko bi mi tud ponudu čaj iz cipres in mi povedal, kje prodajajo čevlje s papirnatimi podplati. Bi te rajtam s krampom v čelo. Kako bi ti to naredu, da bi te jst zastopu? Pa reciva, da sem še čist zdrav, da mam vplačano Kubo za 14 dni, pa da mam še kr načrtov za bodočnost. butl

Hehe, zanimiu Kako naj bi pa to zgledal...po tvoje?

Če bi mal razložila kako si to predstavljaš...tko...konkretno...se prav, če bi blablablero blablabla ubesedla. Upoštevej pliz, da sem samo en butl in da je men treba razložit kt otroku. butl